Vrtovi Kraljeve palače, Aranjuez

Aranjuez Cultural Landscape
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Jardines de Aranjuez.jpg
DržaveŠpanija
TipKulturno
Kriterijii, iv
Referenca[1044 1044]
UNESCO regijaEvropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis2001 (25 zasedanje)

Vrtovi Kraljeve palače v Aranjuezu so številne gozdne in urejene parkovne površine, okrašene s številnimi vodnjaki in kipi, in se nahajajo ob reki Tajo in kraljevi palači Aranjuez, Španija. So v upravljanju Patrimonio Nacional španske monarhije in tudi na seznamu svetovne dediščine pod skupnim imenom Aranjuez Cultural Landscape (špan.: Paisaje cultural de Aranjuez) vključno s palačo, od leta 2001. [1]

Vrtovi so štirje: Parter (Jardín del Parterre), otok (Jardín de la Isla), prinčev vrt (Jardín del Príncipe) in vrt Izabele II. (Jardín de Isabel II.)

Jardín del Parterre

Fontana Herakleja in Anteja.

Vzhodno od kraljeve palače se razprostira Parter, vrt, ki ga je dal urediti Filip V., pod vodstvom francoskega vrtnarja Estebana Boutelou I., med letoma 1727 in 1746. Na severni strani ga omejuje reka Tajo, na vzhodu in jugu, preko mosta Puente Barcas do Palače, ki je obdana s kamnitim jarkom in železno ograjo z vazami s cvetjem na podstavkih, ustvarjena leta 1762 po naročilu Karla III. Glavni vhod na vrt poteka preko dveh kamnitih kontrolnih točk.

Fontana la Nereida.

Poleg številnih rož in dreves vseh vrst so v vrtu tri fontane: Herakleja in Anteja, Ceres (nahaja se nad prinčevim vrtom) in Nereidas.

Fontana Herakleja in Anteja

Fontana Herakleja in Anteja ( Fontana de Hércules y Anteo) je najbolj spektakularna na vrtu. Izdelala sta jo arhitekt Isidro González Velazquez in kipar Adam Juan po naročilu Ferdinanda VII. leta 1827. Prvotna lokacija je bila predvidena na zadnjem delu Casa del Labrador, v prinčevem vrtu, a na koncu obstala v parterju. Na osrednjem stebru sta kipa Herakleja, ki s svojimi močnimi rokami dviga Anteja. Na dnu stebra je niša, ki prikazuje Herakleja otroka, ki se bori s kačo, kakor tudi pitona. Obstajajo tudi številne trofeje, kot dokaz, kakšna je moč mitološkega junaka v njegovih dvanajstih delih: jelen, bik, lev in več kač.

Na koncih fontane, ki je ovalna, sta dva stebra z besedami Avila y Calpe, kot tudi legende Non plus ultra. Nazadnje rob ribnika krasi več vaz za rože, izdelane iz svinca in poslikane z obarvanim marmorjem. Ta fontana je zgrajena na prejšnji Fontana del Tajo, kjer je reko zastopal starec, ki je sedel na snopu trnja in držal kačo.

Vrt s kipi

Na zahodnem koncu parterja, na majhnem kvadratnem trgu na južni strani kraljeve palače, je Vrt kipov (Jardín de las Estatuas), s 14 marmornatimi rimskimi cesarji, španskimi kralji in antičnimi liki, umeščenimi v niše v steni. Imenovan tudi vrt kralja (Jardín del Rey) Filipa II., ki ga je dal urediti. Ta vrt je zaprt vrt, priložen na južni strani palače zraven stolpa z uro, po italijanskem renesančnem vzoru skrivnostni in zasebni vrt. Zasnoval ga je Juan Bautista de Toledo in izdelal Juan de Herrera (1577). Na vrt se vidi z balkonov palače in je sestavljen iz poti, ki jih omejuje pušpan, cvetje in nizka vegetacija. V centru se nahaja fontana in kip kralja v naravni velikosti v oklepu. Medaljona Karla I. in Izabele Portugalske, ki sta nekoč obdajala kip svojega sina, sta bila prenesena v muzej Prado leta 1869, kjer sta še sedaj. Kipi so iz časa Filipa IV.

Drugi jeziki