Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde. Pri Zemlji to imenujemo siderski dan (zvezdni dan), ki ga moramo razlikovati od sinodskega dneva. Ime izvira iz latinskega imena za zvezdo (sidus).

Oblike

Vrtilno dobo za toga (trdna) telesa lahko opišemo z eno vrednostjo. Pri zvezdah in plinastih nebesnih telesih se vrtilna doba spreminja od ekvatorja proti poloma. Pri teh telesih se kot vrtilna doba navaja doba internega vrtenja (na primer: vrtenje magnetnega polja).

Pri telesih, ki nimajo krogelne simetrije, vrtilna doba običajno ni stalna (posebno še, če ni težnostnega polja). Smer vrtilne osi telesa je v prostoru fiksirana zaradi zakona o ohranitvi vrtilne količine. Pri tem pa se os vrtenja telesa lahko spreminja in s tem se spreminja tudi vztrajnostni moment telesa. Ker pa je (za togo telo) vrtilna količina produkt vztrajnostnega momenta in kotne hitrosti, se zaradi spreminjanja vztrajnostnega momenta spreminja tudi kotna hitrost. Na ta način lahko nastane zelo nenavadno gibanje. Primer takšnega gibanja je gibanje lune Hiperion, ki obkroža Saturn. Njeno gibanje lahko opišemo kot kaotično.

Drugi jeziki
العربية: فترة التناوب
azərbaycanca: Fırlanma periodu
беларуская: Перыяд вярчэння
Esperanto: Rotacia periodo
فارسی: دوره چرخش
हिन्दी: घूर्णन काल
hrvatski: Period rotacije
Bahasa Indonesia: Periode rotasi
日本語: 自転周期
한국어: 자전 주기
Lëtzebuergesch: Rotatiounsperiod
македонски: Вртежен период
Bahasa Melayu: Tempoh putaran
Nederlands: Rotatieperiode
norsk nynorsk: Rotasjonsperiode
polski: Okres obrotu
srpskohrvatski / српскохрватски: Period rotacije
Simple English: Rotation period
slovenčina: Rotačná perióda
српски / srpski: Период ротације
українська: Період обертання
中文: 自轉週期