Točnost in natančnost

Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) vrednost. Točnost je v tesni zvezi z natánčnostjo, ki je stopnja, za katero nadaljnje meritve ali izračuni kažejo enake ali podobne rezultate. Rezultati izračunov ali meritev so lahko točni, ne pa natančni, so lahko natančni, ne pa točni, so lahko oboje ali pa so hkrati nenatančni in netočni. Rezultat je veljaven, če je hkrati točen in natančen. Sorodna pojma sta napaka (naključna spremenljivost v raziskovanju) in popačenje (nenaključni ali neposredni vplivi, ki jih povzroča en ali več faktorjev, nepovezanih od neodvisne spremenljivke).

Podobnost s tarčo

Dobra točnost in slaba natančnost
Dobra natančnost in slaba točnost

Točnost je kot statična kakovostna meroslovna značilnica stopnja verodostojnosti, natančnost pa je stopnja ponovljivosti, kjer se pojavlja raztros vrednosti količin. Razliko med točnostjo in natančnostjo podaja analogija s tarčo. V tej primerjavi ponovljene meritve podajajo puščice, izstreljene v tarčo. Točnost opisuje kako blizu so puščice od sredine tarče. Puščice, ki so bližje sredini tarče, so bolj točne. Bližje so sistemske meritve pričakovani vrednosti, bolj točen je sistem.

Če je izstreljenih več puščic, je natančnost velikost šopa puščic. Če je izstreljena le ena puščica, je natančnost velikost šopa, ki bi ga pričakovali, če bi streljanje ponavljali večkrat pod istimi pogoji. Če so vse puščice zbrane skupaj, je šop natančen, saj so vse puščice zbrane na istem mestu, ki ni nujno blizu sredine tarče. Takšne meritve so natančne, čeprav niso nujno tudi točne.

Ni moč zanesljivo doseči točnost pri posameznih meritvah brez natančnosti. Če ne bi bile vse puščice zbrane skupaj na enem mestu, ne bi mogle biti tudi blizu sredine tarče. Njihova srednja lega je lahko točna ocena sredine tarče, posamezne puščice pa so nenatančne. Krožni verjetnostni odklon podaja natančnost v balistiki.

Drugi jeziki