Sveta Ana

Sveta Ana
Sveta Ana, hči Marija, vnuk Jezus, lesorez[1]
Sveta Ana, hči Marija, vnuk Jezus, lesorez[1]
mati Device Marije
Rojstvo1. stoletje pr. n. št.
Tzippori[d]
Smrt1. stoletje
Tzippori[d]
ČaščenjeAnglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimokatoliška cerkev
Islam
Romarsko središčev Sloveniji je njej posvečenih nad 70 cerkva
God26. julij (god skupaj z možem Joahimom)
Atributiknjiga, hči Marija in vnuk Jezus, Mariji razlaga sveto pismo
Zavetnikmaterinstvo, matere, nerodovitne žene, srečen zakon, srečna zadnja ura, obrtniki, rudarji, zakonci, reveži

Sveta Ana, mati Device Marije ter Jezusova stara mati , * 1. stoletje pr.Kr. Seforis, † 1. stoletje po. Kr. v Nazaretu, (danes Izrael). Njen god je 26. julija.

Življenje

Devica Marija in otrok Jezus s sveto Ano, slikar Albrecht Dürer

Rojstni kraj svete Ane

Sveta Ana, mati Device Marije ter Jezusova stara mati, se je po enem izročilu rodila v kraju Seforis (Sepphoris), ali Cipori (Tzippori hebrejsko צִפּוֹרִי, ציפורי). Kraj je znan tudi kot Dioceserea in Saffuriya (arabsko صفورية, tudi Suffurriye), pa tudi kot Autocratoris, Eirenopolis Neronias, Le Sephorie, Saffouriya, Safuriyah, Safuriyye, Seffarieh, Sippori ali Zippori. Zgodovinar Jožef Flavij ga imenuje okras Galileje in je bilo pokrajinsko središče Galileje. Herod Antipa si ga je izbral leta 4 pr. n. št. za glavno mesto svojega vladanja.[2] Mesto z bogatimi arheološkimi najdbami iz tega časa leži v osrednji Galileji, 6 km severno-zahodno od Nazareta (danes Izrael). [3] To pomeni, da je to središče po vsej verjetnosti obiskal tudi deček in mladenič Jezus. [4] Za Tiberijo je bil takrat Seforis drugo galilejsko mesto po velikosti.

Po drugem izročilu se je Ana rodila v Betlehemu, kjer sta živela njena starša. [5]

Po tretjem izročilu pa se je sveta Ana rodila v Jeruzalemu, blizu kopeli Betesda, ki je omenjena v svetem pismu nove zaveze: „V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betesda in ima pet pokritih stebrišč.” [6]

Joahimova in Elkanova Ana

Sveta Ana (hebrejsko Hannah – milost), mati Device Marije, v svetem pismu ni omenjena. Je pa omenjena v svetem pismu neka druga Ana, Samuelova mati, ki tudi ni mogla imeti otrok z Elkanom. Zgodbi sta si dokaj podobni tudi v zvezi z nerazumevajočima židovskima duhovnikoma. Elkanovo ženo je sumil pijanosti duhovnik Heli, ki pa je Ano pozneje potolažil (1 Sam 1,1-27;2,1-11). Daritev Ane in Joakima pa je nerazumno zavrnil židovski duhovnik Izahar in jima s tem zagrenil prihodnost.

Viri za Anino življenje so apokrifni spisi: Evangelij o Marijinem rojstvu, Psevdo-Matejev evangelij in Jakobov protoevangelij. [7]

Drugi jeziki
Alemannisch: St. Anna
aragonés: Santa Ana
беларуская: Святая Ганна
беларуская (тарашкевіца)‎: Сьвятая Ганна
български: Анна (светица)
brezhoneg: Santez Anna
català: Santa Anna
čeština: Svatá Anna
dansk: Sankt Anna
Ελληνικά: Αγία Άννα
English: Saint Anne
Esperanto: Sankta Anna
eesti: Anna
suomi: Pyhä Anna
Gaeilge: Naomh Áine
hrvatski: Sveta Ana
magyar: Szent Anna
Bahasa Indonesia: Anna
Basa Jawa: Anna
ქართული: წმინდა ანა
Limburgs: Anna
lingála: Santu Anna
latviešu: Svētā Anna
Bahasa Melayu: Hana
Nederlands: Anna (heilige)
Nouormand: Âone
português: Ana, mãe de Maria
română: Sfânta Ana
русский: Святая Анна
sicilianu: Sant'Anna
Scots: Saunt Anne
srpskohrvatski / српскохрватски: Joakim i Ana
Simple English: Saint Anna
slovenčina: Anna (svätica)
српски / srpski: Света Ана
Kiswahili: Ana
Tagalog: Santa Ana
українська: Свята Анна
中文: 聖安妮