Smučarski skoki

Smučarski skoki
Holmenkollen ski jump.jpg
Holmenkollbakken v Oslo, Norveška
Krovna zvezaMednarodna smučarska
organizacija (FIS)
Začetek22. november 1808
Olaf Rye,
Cerkev Eidsberg,
Eidsberg, Norveška
Značilnosti
Kategorizacijanordijsko smučanje
Opremasmuči
PrizoriščeAzija
Evropa
Severna Amerika
Olimpijske igre1924 (moški)
2014 (ženske)
Nordijski center Planica;
prva skoka v zgodovini preko 100 metrov (1936) in preko 200 metrov (1994)
Letalnica bratov Gorišek (Planica);
28 svetovnih rekordov, največ med vsemi
Peter Prevc; kot prvi človek v zgodovini je preletel 250 metrov; drži tudi rekorde v svetovnem pokalu v eni sezoni za največ zmag (15), največ stopničk (22) in najvišje število točk v skupnem seštevku (2303)
Sefan Kraft; z 253,5 metri je aktualni svetovni rekorder

Smučarski skoki so nordijsko smučarska športna panoga pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije (FIS), v kateri se smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje. Poleg točk za dolžino se v rezultat tekmovalca štejejo še sodniške ocene za slog ter kompenzacijske točke za jakost vetra in višino zaletišča. Tekme so iz kvalifikacij in dveh glavnih serij, poleg posamičnih tekem potekajo tudi ekipne tekme, kjer vsako državo zastopajo po štirje skakalci. So eni izmed paradnih zimskih športov, ki se izvajajo na snežni podlagi, od leta 1954 pa so možni skoki tudi v poletju na plastiki. Od leta 1924 so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih iger, od leta 1925 se na dve leti izvajajo tudi svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju in od leta 1972 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Od leta 1953 je eden izmed vrhuncev vsake sezone tudi Novoletna turneja, ki poteka na dveh nemških in dveh avstrijskih prizoriščih. Svetovni pokal v smučarskih skokih poteka od leta 1979 za moške in od leta 2011 za ženske. Holmenkollen pri Oslu velja za svetišče smučarskih skokov, Planica pa za zibelko poletov. Skoki in poleti so najbolj popularni v državah kot so: Avstrija, Finska, Japonska, Nemčija, Norveška, Poljska in Slovenija.

Zgodovina

Olaf Rye (prvi skakalec sploh)
22. novemra 1808 je Olaf Rye pri cerkvici Eidsberg na Norveškem, postavil prvi uradno zabeležen svetovni rekord z 9,5 metra
Matti Nykänen, finski skakalec velja za najboljšega vseh časov
Počepna tehnika (Oslo, 1908)
Vzravnana tehnika (1917)
Torbjørn Falkanger;
Kongsberger tehnika (1949)
Kongsberger tehnika (1952)
Miro Oman;
Windisch tehnika (1958)
Hans-Georg Aschenbach; Däscher/paralelni slog (1973)
Sigmund Ruud (1930ta); soizumitelj Kongsberger sloga
Birger Ruud (1936)
Mostec je 15. junija 2012 organiziral prvo mešano ekipno tekmo (parov) v zgodovini skokov

1796: Prva omemba

Po navedbah nizozemskega admirala Cornelius de Jonga iz njegove knjige Reizen naar de kap, prvi poskusni skoki datirajo v leto 1796. V tej knjigi je opisano, kako so se norveški vojaki spuščali po strehah kmečkih skednjev in trdo pristali na tla. Ugotovili so, da bi trd pristanek lahko ublažili s skokom po strmem hribu. Seveda tukaj ni šlo za pravo športno skakanje, ampak bolj za poizkuse. Prvi uradno zabeležen skok se je zgodil dvanajst let kasneje.

1808: Prvi zabeležen skok

Smučarski skoki prvotno izvirajo iz Norveške. Prvi pravi in z izmerjeno dolžino uradno zabeležen skok v zgodovini, se je zgodil 22. novembra 1808 pri cerkvici v Eidsbergu na Norveškem. Dansko-Norveški polkovnik Olaf Rye se je pred svojimi vojaškimi kolegi želel pobahati in pokazati pogum, ter za tiste čase skočil neverjetnih 9.5 metra.[1][2]

1862: Prva tekma in ocene za slog

Prva zabeležna javna tekma pred publiko je bila organizirana 22. januarja 1862 v kraju Trysil na Norveškem. To je bila tudi prva tekma, na kateri so sodniki za slog in eleganco delili ocene. Tekmovalci so morali dokončati tri skoke brez padcev, pravila pa so bila določena vnaprej.[3] Iz poročila obljavljenega v norveškem časopisu Morgenbladet je jasno razvidno, da je bila tekma zabavnega značaja, a hkrati državno tekmovanje z močnim nabojem.

1866: Prva tekma v Oslu

Leta 1866 je bilo blizu stare cerkve Aker v Oslu/Christiania, organizirano prvo smučarsko tekmovanje organizirano kot kombinacija teka na smučeh, slaloma in smučarskih skokov, ki je privabilo 2,000 ljudi.[4]

1868: Norheim izumil telemark

Norveški pionir modernega smučanja Sondre Norheim, je svojo prvo tekmo zmagal leta 1868 v Oslu/Christiania in z 19,5 metra postavil sploh drugi svetovni rekord v zgodovini.[4] Norheim je znan kot izumitelj telemark smučanja, ki je rekreativno vozil tudi smuk in glede na njegove inovacije postal slaven v lokalnem okolju. Njegov prispevek v razvoju smučarske tehnologije je ogromen, saj je dizajniral novo opremo, za tisti čas revolucionarne smučarske vezi ter nove zaobljene smuči, ki so omogočale lažji zavoj. Izumil je tudi telemark smučo, ki je bila prototip za ves nadaljnji razvoj smuči. Sondre Norheim je bil s strani svojih prijateljev in znancev proglašen za velemojstra umetnosti smučanja. Prosto smučanje je kombiniral s skoki in slalomom.

1879: Husebyrennene

Prvo pravo resno in širše znano tekmovanje, imenovano Husebyrennene (Huseby), je bilo leta 1879 organizirano v Oslu, kjer je Olaf Haugann z 20 metri postavil nov svetovni rekord.[5] Raziskovalec Fridtjof Nansen je bil izkušen smučar in je leta 1881 na tekmovanju Huseby zasedel sedmo mesto.[4] Med leti 1884 in 1886 so bili skoki in teki združeni v eno tekmovanje: leta 1886 so bili skoki in teki na Huseby izvedeni ločeno v različnih dnevih, končni rezultati pa so bili na koncu sešteti v en rezultat, podobno kot danes nordijska kombinacija.[4]

1892: Holmenkollen

Tekmovanje Husebyrennene se je leta 1892, ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo, natančneje na skakalnico Holmenkollen, ki je kasneje postala prava meka smučarskih skokov, kar velja še danes. Do leta 1933 so skoki potekali samo v okviru nordijske kombinacije. Da se tekme skokov ločijo od nordijske kombinacije se imenujejo spesielt hopprenn (samo skoki). Tekmovanje je postalo mednarodno šele v 1920ih letih.[6]

1918: Kongsberger tehnika

Tehniko skakanja Kongsberger (norveško: Kongsbergknekk) sta v mestu Kongsberg na Norveškem, takoj po prvi svetovni vojni, izumila norveška skakalca Jacob Tullin Thams in Sigmund Ruud. Tehnika je bila znana po tem, da je bil zgornji del telesa upognjen v bokih z rokami naprej in paralelno držo smuči. Včasih so tudi z rokami živahno krilili v krožnih gibih naprej, nekako v stilu ptic. Ta tehnika je omogočila in prinesla razvoj dolžine skokov od 45 do čez 100 metrov dolžine in je bila v rabi vse do leta 1949, ko jo je nadomestila Windisch in nekaj let kasneje še paralelna Däscher tehnika.[7]

1924: Olimpijski debi

Moški skoki so v olimpijski program uvrščeni že vse od prvih Zimskih olimpijskih iger 1924, seveda takrat samo z eno tekmo na srednji skakalnici. Prvi olimpijski zmagovalec je postal norveški skakalec Jacob Tullin Thams.

1925: Prvo nordijsko svetovno prvenstvo

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je bilo prvič organizirano leta 1925 v mestu Janské Lázně na Češkoslovaškem, z eno tekmo na veliki skakalnici. Češkoslovaški skakalec Willen Dick je postal prvi svetovni prvak.

1929: Skoki prodrejo na Japonsko

Leta 1929 so norveški inštruktorji prispeli na Japonsko z namenom, da bi tam domačine seznanili s tem športom in jih začeli trenirati.[3] Dve leti kasneje so odprli veliko skakalnico v Saporu, ki še do danes ostaja njihov največji in nacionalni panožni center. Japonska je danes tako pri moških kot pri ženskah ena izmed vodilnih sil v skokih, ki je dvakrat gostila zimske olimpijske igre, dala nekaj olimpijskih prvakov in zmagovalcev novoletnih turnej.

1934: Otvoritev Bloudkove velikanke

4. februarja 1934 so tako slovesno odprli po krivici poimenovano Bloudkovo velikanko (namesto Rožmanovo) z državnim prvenstvom Kraljevine Jugoslavije na katerem je zmagal domačin Franc Palme. Z 55 metri je postavil prvi rekord skakalnice in z 60 metri še drugega ter hkrati nov državni rekord. 25. marca 1934 so organizirali še prvo mednarodno tekmovanje na katerem je Birger Ruud z 92 metri postavil prvi svetovni rekord dosežen v Planici.[8] Kasneje je njegov brat pristal pri 94 metrih, dolžini novega svetovnega rekorda, a žal podrsal.

1936: Prvi polet čez 100 metrov

15. marca 1936 je avstrijski skakalec Sepp Bradl, kot prvi človek preletel takrat magično mejo 100 metrov in to pred očmi objokanih norvežanov. Skočil je 101,5 metra in postavil nov svetovni rekord, a so mu tabli kjer so objavljali daljave pripisali samo 101 meter, saj je bilo na tabli prostora samo za tri številke. Ta napačna daljava je šla takoj v časopise širom sveta, tako da so jo šele čez leta uradno popravili.[9] S tem dnem se je pravzaprav rodila nova disciplina, smučarski poleti.

1938: Kongres v Helsinkih prizna polete

Leta 1938 je Sepp Bradl z 107 metri še drugič izboljšal svetovni rekord.[10] Tega leta je namesto Bloudka, ki ni hotel ali upal zagovarjati svojih načrtov, na kongres FIS v Helsinki odšel kar Joso Gorec, ki se je z FIS ostro pogajal da uradno priznajo polete kot novo disciplino, vendar so bili vodilni možje zelo proti temu. Na srečo je imel močno podpora moža kot je Sir Arnold Lunn, avtor pravil sodobnega slaloma in smuka in ki je dejal da tekmovanj v poletih nikakor ne bodo mogli preprečiti. Lunn je imel tudi sam probleme z FIS, pri priznanju slaloma in smuka. Gorec je opozoril FIS, da še zmeraj niso sprejeli pravilnika za skakalnice večje od 80 metrov. Pri tej pobudi se je Gorcu pridružil in ga podprl tudi Reinhard Straumann. FIS je tako končno dovolila in priznala polete, vendar le v študijske namene.

27. februarja 1938 je bila v okviru tekmovanja First Annual Southern California Open Ski Meet, izvedena tekma pod umetnimi lučmi na umetno zgrajeni skakalnici na ameriškem stadionu Los Angeles Memorial Coliseum. Tekmo si je ogledalo kar 88,000 gledalcev. To je do zdaj edina skakalna tekma v zgodovini, ki so jo izvedli na nogometnem stadionu.

1949: Windisch tehnika

Windisch tehniko je leta 1949 izumil nemški skakalec Erich Windisch. Šlo je za modifikacijo Kongsbergerjeve tehnike z boljšo aerodinamiko, saj so bile roke namesto nazaj bliže bokom, zgornji del telesa pa še zmeraj upognjen.

1953: Novoletna turneja

Prestižna avstrijsko/nemška Novoletna turneja (original: Vierschanzentournee) je bila prvič organizirana 1. januarja 1953 v Garmisch-Partenkirchnu. Legendarni avstrijski skakalec Sepp Bradl je osvojil prvo turnejo.

1954: Premiera na plastiki

Plastično podlago je izumil vzhodnonemški skakalec jumper Hans Renner. Prvi poizkusni skoki brez publike so bili sicer izvedeni že 31. oktobra 1954 na skakalnici »Regenbergschanze« v vzhodnonemškem mestu Zella-Mehlis. Prvo uradno tekmo na plastiki pa so pred 15,000 glavo množico, izvedli 21. novemra 1954 na skakalnici »Wadeberg Jugendschanze K40« v Oberhofu in tako je ta postala prva skakalnica na svetu s plastično maso. Le ta je bila povsem na novo zgrajena tik zraven stare skakalnice »Thüringenschanze«. Vzhodnonemški skakalec Werner Lesser je z 41 in 42 metri postavil prva dva svetovna rekorda na plastiki.

Nekje sredi 1950ih let je švicarski skakalec Andreas Däscher, izumil paralelno tehniko Däscher, ki je bila modifikacija prehodnic tehnik Kongsberger in Windisch.[11] Ta se je od tehnike Windisch razlikovala v tem, da zgornji del telesa v bokih ni bil več upognjen, ampak povsem zravnan, kar je omogočalo bolj plosko in aerodinamično pozicijo v zraku. Ta slog je postal in ostal standard skakalne tehnike vse dokler se ni uveljavil V-slog. V 1980ih se je pojavila variacija Däscher tehnike, v kateri so bile smuči usmerjene diagonalno v eno stran, da bi s tem povečali zračno blazino, kar je sčasoma vodilo v izvajanje polovičnega V-sloga.[12]

V 1950ih je povsem novozgrajena letalnica Heini-Klopfer-Skiflugschanze v Oberstdorfu, celotno desetletje in še dlje, s kar nekaj svetovnimi rekordi neprenehoma držala primat največje skakalnice na svetu.

1956: Prvi prenos v zgodovini

Nemška javna televizija ARD, je na novega leta dan leta 1956 iz Turneje štirih skakalnic v Garmisch-Partenkirchnu v širni svet, kot prva v zgodovini, sproducirala prenos kakršnekoli tekme v smučarskih skokih.

1962: K.O.P., računalniško merjenje daljav

Leta 1962 je bilo združenje K.O.P. (Kulm-Oberstdorf-Planica), takrat na pobudo Danilo Dougana ustanovljeno v Ljubljani. Šlo je za združenje vseh treh letalnic, ki so takrat obstajale v svetu.[13] Vikersund, Copper Peak in Harrachov so se pridružili kasneje. Tehnologija je vstopila tudi v skoke, tega leta so za merjenje daljav prvič začeli uporabljati računalniško tehnologijo. Pred tem so merili samo ročno.

1966: Vikersundbakken postane letalnica

Leta 1936 je bila skakalnica Vikersundbakken na Norveškem zgrajena kot velika skakalnica. Leta 1966 ko so napravo povsem obnovili in močno povečali, je bila prekategorizirana v letalnico. In takoj z dvema svetovnima rekordoma.

1969: Mirosław Graf izumil V-slog

Poljski skakalec Mirosław Graf, ki prihaja iz kraja Szklarska Poręba je znan kot izumitelj V-sloga. Zgodaj leta 1969 je Graf kot majhen fantič, med skakanjem s prijatelji prvič široko razprl smuči, a ga takrat nobeden ni resno jemal. Ugotovil je, da je V-slog zelo učinkovit in da prinaša večje daljave kot paralelni slog.

Leta 1969 so v Planici odprli slovito Letalnico bratov Gorišek, ki se đo danes ponaša z največ svetovnimi rekordi izmed vseh skakalnic in prvim poletom preko 200 metrov. Na otvoritvenem tednu poletov se je zbralo 90,000 ljudi.

1972: Prvo svetovno prvenstvo v poletih

Prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih so organizirali leta 1972 v Planici, kar so odločili eno leto prej na kongresu Mednarodne smučarske organizacije v Opatiji. Uvedli so nov format s štirimi serijami v dveh dneh, dve na dan, saj so vkalkulirali možnost vetra in odpadlih serij. Točno to se je zgodilo že na prvem prvenstvu, ko so zaradi vetra izpeljali le dve od štirih serij. Za končni naslov pa je dovolj že ena veljavna serija.

1979: Ustanovitev svetovnega pokala

Svetovni pokal v smučarskih skokih s premierno tekmo v sezoni 1979/80, je ustanovil nekdanji norveški skakalec Torbjørn Yggeseth, ki je bil prvih trinajst sezon tudi direktor tega tekmovanja. Prva tekma je bila organizirana 27. decembra 1979 na srednji olimpijski skakalnici v italijanski Cortini d'Ampezzo. Avstrijski skakalec Toni Innauer je postal prvi zmagovalec tekme za svetovni pokal.

1982: Prva uradna ekipna tekma

Prva uradna moška ekipna tekma je bila organizirana na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 1982 v Oslu. Zmagala je ekipa Norveške postavi: Johan Sætre, Per Bergerud, Ole Bremseth, Olav Hansson. Prva ekipna tekma sploh je bila sicer organizirana še štiri leta prej na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 1978 v Lahtiju, a zgolj kot neuradna demonstracijska tekma, ki ni štela za medalje.

1986: Yggeseth uvede pravilo 191 m

Leta 1986 je takratni direktor in ustanovitelj svetovnega pokala Torbjørn Yggeseth, za letalnice uvedel nesmiselno uporabo pravila 191 metrov. Za ta korak se je odločil, ko je Matti Nykänen leto prej v Planici postavil svetovni rekord 191 metrov. Takrat so bili Norvežani sila ljubosumni na Planico in nikakor niso prenesli, da jih šolamo v njihovem športu. Z izgovorom, da so poleti postali prenevarni in da se mora lov na daljave končati, so pri mednarodni smučarski organizaciji in norveški zvezi, namenoma hoteli zavreti Planico in sam razvoj smučarskih poletov. Zato je pravilo 191 metrov pomenilo to, da daljših poletov od te daljave enostavno niso točkovali. Čez osem let so potem to neumno pravilo na kongresu v Rio de Janeiro ukinili.

1990: Uvedli so kvalifikacije

Kvalifikacije v svetovnem pokalu so prvič uvedli v sezoni 1990/91, zato da bi omejili število skakalcev, ki jih je bilo včasih na tekmi preko sto in se je preveč vleklo. In zaradi televizijskih prenosov, ki potrebujejo nornalen časovni okvir.

1993: Nov sistem točkovanja

Po orignalnem sistemu točkovanja v svetovnem pokalu, ki je bil v uporabi prvih štirinajst sezon, so 11. decembra 1993 na tekmi v Planici prvič uporabili nov sistem točkovanja, ki je v uporabi še danes.

1994: Nieminen prvi preko 200 metrov

17. marca 1994, je bila na 13. svetovnem prvenstvu v poletih na Letalnici bratov Gorišek v Planici, na sporedu prva uradna serija za trening. Najprej je sicer Andreas Goldberger kot prvi v zgodovini preletel dvesto metrov, a pri tem z roko pri 202 metrih podrsal po snegu, tako da rekord ni bil veljaven. Samo nekaj minut kasneje je Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel magično mejo dvesto metrov.

Po osmih letih neumne uporabe pravila 191 metrov, ki ni točovalo daljših poletov od tega in z nesmiselnim zaviralo normalen razvoj poletov, ga je leta 1994 Mednarodna smučarska organizacija ukinila na kongresu v Rio de Janeiro.

Od leta 1994 naprej poteka Poletni Grand Prix, najvišji rang tekmovanja na plastiki. Prvo tekmo so izvedli premiered on 28. avgusta 1994 v nemškem Hinterzartnu. Zmagovalec prve tekme za Grand Prix je postal Takanobu Okabe.

1996: K.O. sistem novoletne turneje

K.O. (knock out) sistem so prvič uporabili na novoletni turneji v sezoni 1996/97. To pomeni da se najboljših 50 tekmovalcev iz kvalifikacij, v prvi seriji tekmovanja pomeri v 25 parih, ki tekmujejo eden proti drugemu po sistemu izločanja. V finalno serijo napreduje skupaj 30 tekmovalcev: vseh 25 zmagovalev dvobojev med pari in 5 srečnih poražencev po točkah. Pari tekmujejo po sistem najboljši proti najslabšemu glede izidu v kvalifikacijah, torej: 25 vs 26, 24 vs 27, 23 vs 28... 2 vs 49 in 1 vs 50. V finalni seriji tekmujejo po starem sistemu od tridesetega proti prvemu mestu. Ta sistem se uporablja samo in izključno na novoletni turneji, vsa ostala tekmovanja uporabljajo star klasičen sistem tekmovanja.

Sicer pa niso bili na novoletni turneji prvi, ki so preizkusili ta sistem na izločanje parov. Pionirji tega so bili v Velenju, ki so ta sistem preizkusili že nekaj let pred na tekmi za Rudarsko svetilko.

2002: Hannawald dosegel poker zmag

Nemški skakalec Sven Hannawald je v sezoni 2001/02 zmagal prestižno in jubilejno 50. izdajo novoletne turneje in to s pokrom zmag na vseh štirih skakalnicah. Ta naslov si deli z Kamilom Stochom, ki je to dosegel v sezoni 2017/2018.

2010: Faktor vetra in zaleta

Faktor vetra in zaletnega mesta sta bila uvedena 30. januarja 2010, na ekipni tekmi svetovnega v poletih na letalnici Heini-Klopfer-Skiflugschanze v nemškem Oberstdorfu Zmagala je ekipa Avstrije.[14][15]

Peter Slatnar je izumil revolucionarne vezi s kovinskim zatičem, namesto tistih z vrvico. Prvi jih je na olimpijskih igrah 2010 uporabil Simon Ammann in z njimi postal dvakratni olimpijski prvak. Danes jih uporabljajo vsi.

2012: Premiera mešanih ekip

Prva mešana ekipna tekma v zgodovini, pravzaprav je bila to tekma mešanih parov, je bila organizirana 15. junija 2012 pri nas, na skakalnicah v ljubljanskem Mostecu.[16][17] Mešani pari so tekmovali na štirih različnih skakalnicah velikosti: HS14, HS23, HS38 in HS62 po sistemu vsak par z vsakim na izpadanje. Slovenski par Maja Vtič in Tomaž Naglič sta postala prva zmagovalca te zgodovinske tekme.[18]

Prva mešana ekipna tekma s štirimi skakalci, po dva moška in dve ženski, je bila organizirana na poletnem grand prixu 2012, na srednji olimpijski skakalnici v fancoskem Courchevelu. Zmagala je ekipa Japonske.

Prva mešana ekipna tekma za svetovni pokal je bila organizirana na srednji olimpijski skakalnici v norveškem Lillehammerju. Zmagala je ekipa Norveške.

2016: Leto mnogih presežnikov

18. februarja 2016 sta slovenska skakalca Rok Urbanc in Jaka Rus na nekoliko daljših smučeh, na otroški skakalnici HS45 v Planici, ter z 35 metrom dolgim skokom izvedla prvi tandem skok v zgodovini.[19]

Noriaki Kasai je v Planici 2016, nastopil že na svoji 500. posamični tekmi svetovnega pokala. Peter Prevc je podrl rekord v eni sezoni svetovnega pokala za največ zmag, stopničk in število točk v skupnem seštevku.

V letu 2016 sta dva proizvajalca prenehala izdelovati smuči, nadomestili pa ju dve novi podjetji: nemško podjetje Verivox je nadomestilo smuči Fluege.de, Elan pa so nadomestile Slatnarjeve smuči.[20]

Slovensko podjetje je izumilo z LED lučmi osvetljeno zaletno smučino, ki je bilo prvič predstavljeno javnosti na jesenskem kongresu Mednarodne smučarske organizacije 2016 v Zürichu. Prvič so to tehnologijo uporabili 17. decembra 2016 na popolnoma novem zaletišču prenovljene skakalnice, na nočni tekmi svetovnega pokala v Engelbergu.[21]

2017: Premiera turneje Raw Air

28. januarja 2017 so v Wilingenu prvič v zgodovini svetovnega pokala na ekipni tekmi nastopili trije bratje. To so bratje Prevc: Domen, Cene in Peter. Za reprezentanco Slovenije so nastopili skupaj z Jurijem Tepešem.

26. februarja 2017 je Fatih İpcioğlu v Lahtiju nastopil na srednji napravi na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 2017 in s tem postav prvi turek v zgodovini, oziroma nasploh prvi turek ki je nastopil na svetovnem prvenstvu oziroma na najvišji ravni tekmovanja.

Prva izvedba novo ustanovljene norveške turneje Raw Air, bo na sporedu med 10.–19. marecem 2017 na štirih različnih skakalnicah: Oslo, Lillehammer, Trondheim in Vikersund. Turneja bo potekala 10 dni brez prestanka, na kateri se bo v končni rezultat štelo skupaj kar 16 serij: 8 serij iz štirih posamičnih tekem, 4 serije iz dveh ekipnih tekem in vse 4 kvalifikacijske serije. Kvalifikacijska serija se imenuje prolog, prav tako bosta v skupni seštevek šteli tudi obe ekipni tekmi z dvakrat po dvema serijama. Tekmovanje bo za prve tri v skupnem seštevku imelo na voljo denarni sklad v skupni višini €100 tisoč: za skupno zmago €60 tisoč, za drugo mesto €30 tisoč in za tretje mesto €10 tisoč.

Drugi jeziki
العربية: قفز تزلجي
asturianu: Saltu d'esquí
беларуская (тарашкевіца)‎: Скачкі на лыжах з трампліну
български: Ски скокове
català: Salt d'esquí
Cymraeg: Neidio sgi
dansk: Skihop
Deutsch: Skispringen
Ελληνικά: Άλμα με σκι
English: Ski jumping
Esperanto: Skisaltado
español: Salto de esquí
euskara: Eski-jauzi
فارسی: اسکی پرش
suomi: Mäkihyppy
français: Saut à ski
magyar: Síugrás
Հայերեն: Դահուկացատկ
Interlingue: Ski-Saltation
íslenska: Skíðastökk
한국어: 스키점프
македонски: Скијачки скокови
Nederlands: Schansspringen
norsk nynorsk: Skihopping
norsk: Skihopping
occitan: Saut d'esquí
português: Salto de esqui
Scots: Ski jimpin
srpskohrvatski / српскохрватски: Skijaški skokovi
Simple English: Ski jumping
српски / srpski: Скијашки скокови
svenska: Backhoppning
Türkçe: Kayakla atlama
татарча/tatarça: Трамплиннан сикерү
West-Vlams: Schansspringn
中文: 跳台滑雪
粵語: 跳臺滑雪