Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki. Po navadi pod prostorom razumemo trirazsežni prostor v fizikalnem smislu, v katerem imajo telesa relativno lego in smer. Sodobna fizika opredeljuje trirazsežni prostor skupaj s časom kot del neomejenega štirirazsežnega kontinuuma, prostor-časa. Matematika proučujejo prostore v različnih razsežnostih, z različnimi povezanimi strukturami in z osnovnimh matematičnimi modeli. V osnovi je prostor pomemben za razumevanje fizičnega Vesolja, čeprav se nadaljujejo nesoglasja med filozofi ali je prostor sam po sebi entiteta, povezava med entitetami ali del pojmovnega ogrodja.

V 19. in 20. stoletju so matematiki začeli raziskovati neevklidsko geometrijo, ki ni ravna, ampak ukrivljena. Glede na Einsteinovo splošno teorijo relativnosti prostor okrog gravitacijskega polja izhaja iz evklidskega prostora.[1] Eksperimentalno so s splošno teorijo relativnosti potrdili, da neevklidski prostor predstavlja boljši model oblike prostora.

Prostor je bil predmet zanimanja filozofov in znanstvenikov skozi celotno človeško zgodovino, zato ga je težko jasno in točno opredeliti zunaj teh področij. Sporno je tudi ali je prostor merljiv, ali je del merilnega sistema.

Prostor ima lahko več pomenov in je v splošnem, kot rečemo, vse okrog nas:

Prostor in čas

Prostor in čas je najpomembnejše delo Hermanna Minkowskega. Odkritje, da je svetlobna hitrost enaka za vse opazovalce, je vodilo k modifikaciji pojmovanja prostora. Delo Alberta Einsteina Posebna teorija relativnosti je vodilo Hermanna Minkowskega k združitvi pojmov prostor in čas. Prostor naj ne bi bil absoluten, temveč odvisen od opazovalca. To se izraža tudi iz Lorentzovih transformacij, iz katerih sledi, da dva premikajoča se opazovalca merita različno razdaljo glede na isti objekt.

V Posebni teoriji relativnosti je sicer prostor odvisen od opazovalca, ne pa tudi od fizikalnih procesov v njem. Prostor je še vedno za vsakega opazovalca evklidski. To pa se je spremenilo v Splošni relativnostni teoriji. V tej je gravitacija opisana z ukrivljenostjo časa, katera pomeni tudi ukrivljenost prostora. Geometrija časovnega prostora je odvisna od energije-impulza-tenzorja, torej od v prostoru obstoječih delčkov in polj. S tem je prostor le še lokalno evklidski.

Drugi jeziki
Alemannisch: Raum (Physik)
العربية: مكان (فيزياء)
تۆرکجه: اوزای (فضا)
Boarisch: Raum
žemaitėška: Pluotmie
беларуская: Прастора ў фізіцы
беларуская (тарашкевіца)‎: Прастора
български: Пространство
भोजपुरी: स्पेस
brezhoneg: Egor
bosanski: Prostor
català: Espai
ᏣᎳᎩ: ᎤᏢᏅᏛ
کوردی: بۆشایی
dansk: Rum
Deutsch: Raum (Physik)
Ελληνικά: Χώρος
English: Space
Esperanto: Spaco
eesti: Ruum
euskara: Espazio
فارسی: فضا
français: Espace (notion)
Gaeilge: Spás
Gàidhlig: Fànas
galego: Espazo
हिन्दी: दिक्
hrvatski: Prostor
Հայերեն: Տարածություն
interlingua: Spatio
Bahasa Indonesia: Ruang
italiano: Spazio (fisica)
日本語: 空間
Patois: Spies
ქართული: სივრცე
한국어: 공간
kurdî: Valageh
Latina: Spatium
lietuvių: Erdvė
latviešu: Telpa
македонски: Простор
മലയാളം: സ്ഥലം
монгол: Огторгуй
मराठी: अवकाश
Bahasa Melayu: Ruang
မြန်မာဘာသာ: အာကာသ
occitan: Espaci
ਪੰਜਾਬੀ: ਵਿਸਥਾਰ
português: Espaço físico
română: Spațiu
sardu: Spàtziu
Scots: Space
srpskohrvatski / српскохрватски: Prostor
Simple English: Space (physics)
slovenčina: Priestor (fyzika)
shqip: Hapësira
српски / srpski: Простор
Basa Sunda: Rohang
svenska: Rum (fysik)
தமிழ்: பரவெளி
తెలుగు: అంతరిక్షం
татарча/tatarça: Фәза
українська: Простір
oʻzbekcha/ўзбекча: Fazo
Tiếng Việt: Không gian
吴语: 空間
ייִדיש: געשפרייט
中文: 空間
粵語: 空間