Paul Karl Feyerabend

Paul Karl Feyerabend
Portret
Rojstvo13. januar 1924()[1][2][8][9][5][6] (70 let)
Genolier[d][10][11]
Vzrok smrti
Možganski tumor
NarodnostAvstrijec
DržavljanstvoFlag of Austria.svg Avstrija[12]
Poklicfilozof, univerzitetni profesor
Pomembnejša delaProti metodi
EraFilozofija 20. stoletja
RegijaZahodna fliozofija
Šola/tradicijaEpistemološki anarhizem
Pomembne ideje
Epistemološki anarhizem

Paul Karl Feyerabend [paʊl kaʁl ˈfaɪɐˌaːbɛnt], avstrijski filozof, * 13. januar 1924, Dunaj, Avstrija, † 11. februar 1994, Genolier, Vaud, Švica.

Paul Feyerabend je eden izmed štirih velikih filozofov znanosti dvajsetega stoletja (skupaj z Karlom Popperjem, Imreom Lakatosom in Thomasom Kuhnom)[13], znan predvsem po svoji ostri kritiki znanstvene metode, ki mu je prislužila naslov "največjega sovražnika znanosti".

Življenje

Paul Feyerabend se je rodil leta 1924 materi šivilji in očetu javnemu uslužbencu. Bil je izjemen učenec; zanimal se je predvsem za astronomijo, gledališče in petje - še posebej slednje je ostalo njegov velik interes skozi življenje. Po maturi leta 1942 je bil vpoklican v Arbeitsdienst in dodeljen enoti v Quelern-en-Bas, Bretanija. Kmalu je začel prostovoljno obiskovati oficirsko šolo, saj se je želel izogniti prvi bojni črti.[14] Julija 1943 je hladnokrvno sprejel novico, da je njegova mati storila samomor. Decembra istega leta je pričel opravljati častniško službo na severnem delu Vzhodne fronte, kjer je bil povišan v poročnika in odlikovan z železnim križcem. Med umikom nemške vojske s fronte je bil trikrat zadet, enkrat v hrbtenico, zaradi česar je preostanek druge svetovne vojne preživel v bolnišnici. Od takrat naprej je hodil le še ob palici.

Leta 1947 se je vrnil na Dunaj, kjer je pričel s študijem sociologije in zgodovine, saj je menil, da sta ta dva predmeta veliko bolj življenjska kot fizika.[14] Kljub temu je kmalu prešel na slednjo, nato pa še na filozofijo. Avgusta 1948 se je prvič udeležil mednarodnega poletnega seminarja Avstrijskega kolidža v Alpbachu, kjer je spoznal filozofa znanosti Karla Popperja in marksista Walterja Hollitscherja, postal pa je tudi sekretar za znanost. Bil je ustanovni član in vodja Kraftovega krožka, ki se je sestajal do leta 1952. Velik vpliv na Feyerabendov odnos do znanosti so imeli poskusi Felixa Ehrenfahrta, ki jih takratna znanost ni znala povsem pojasniti. Leta 1951 je doktoriral iz bazičnih stavkov in dobil štipendijo Britanskega sveta za študij na Cambridgeu pod mentorstvom Ludwiga Wittgensteina, ki pa je pred študentovim prihodom v Anglijo umrl. Za novega mentorja si je Feyerabend izbral Karla Popperja in začel študirati na londonski LSE. Poleti 1953 je zavrnil mesto Popperjevega asistenta in se vrnil na Dunaj, kjer je postal asistent Arthurja Papa. Prevedel je Popperjevo delo Odprta družba in njeni sovražniki ter napisal več enciklopedičnih člankov.

Svojo prvo zaposlitev je dobil kot predavatelj filozofije znanosti na Univerzi v Bristolu. Leta 1958 je začel predavati na Berkeleyju v Kaliforniji in kmalu pridobil državljanstvo ZDA. Na Berkleyju je z vmesnimi prekinitvami delal do upokojitve v letu 1990, sočasno pa je imel predavanja tudi na univerzah v Londonu, Sussexu, Yaleu, Berlinu, Aucklandu in na ETH Zürich. V Londonu se je sprijateljil z Imreom Lakatosom, s katerim je nameraval napisati delo v dialogu Za in proti metodi (For and Against Method), v katerem bi Lakatos zagovarjal raconalistični pogled na znanost, Feyerabend pa bi ga izpodbijal. Knjiga zaradi Lakatosove nepričakovane smrti v letu 1974 ni bila nikoli dokončana. Naslednje leto je Feyerabend izdal samostojno delo Proti metodi (Against Method), s katerim je predstavil in utemeljil svoje stališče epistemološkega anarhista. Napisal je še več knjig, ki so to načelo raziskovale in nadgrajevale, zapadel pa je tudi v depresijo. Zaradi možganskega tumorja je 1994. leta v bolnišnici v Genolieru umrl.

Drugi jeziki