Orgle

Orgle v Novi Štifti

Orgle, grško όργανον – organon, latinsko-organi, (»instrument, orodje«) so glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Zgodovina

Orgelska izvedba Čmrljevega leta Nikolaja Rimskega-Korsakova

Razvoj orgel seže v razvoj piščali (siringi), kot prototipu orgel, sledil je razvoj hydraulos, nekakšnih vodnih orgel, kjer naj bi voda uravnavala zračni tlak. Hydraulos je bil v Stari Grčiji znan že v 2. stoletju pred našim štetjem. Razvoj je sledil s kovaškim mehom, kjer je zračni tlak uravnaval kovaški meh, saj je bila voda pozimi neuporabna zaradi zmrzovanja. V 1. stoletju našega štetja so se orgle začele uveljavljati širše v Evropi z Rimljani.

Prve orgle naj bi leta 246 pred našim štetjem sestavil izdelovalec igrač Ktesibos iz Aleksandrije.[1] V rimskih časih so jih uporabljali kot spremljavo ob gladiatorskih bojih, na veselicah in v tedanjih bazilikah. Po večstoletni prekinitvi zaradi preseljevanja narodov, so do veljave prišle spet v 8. stoletju. Nanje so igrali na srednjeveških dvorih, saj so bile znak velikega bogastva in razkošja. Zaradi izboljšanja kvalitete orgelskega glasu, so jih od 9. stoletja dalje vse bolj vgrajevali tudi v cerkve. Do 14. stoletja so bile v cerkvi že povsem nekaj običajnega.

Prve orgle naj bi v Evropo poslal cesar Konstantin Kopronim leta 742 ali 757 kot darilo kralju Pipinu, očetu Karla Velikega. Tako so bile na Nemškem prve orgle postavljene leta 826 v Aachenski cerkvi (karolinški prestolnici). Te orgle so bile še brez pedala, tipke pa so bile primerne za igranje s pestmi. Sledil je razvoj piščali, pedala, večmanualnosti, registrov. V času reformacije je razvoj nekoliko zastal in ponovno zacvetel v baroku.

Oblikovno in zvokovno strokovnjaki orgle delijo na orgle nemškega (germanski prostor), francoskega (germansko galski prostor) in italijanskega (romanski prostor) tipa. Orgelska umetnost je bila in je pomemben del evropske kulturne identitete, saj je tudi orgelska literatura stara že okoli sedemsto let.

Danes so orgle nepogrešljive tako v cerkvah kot v koncertnih dvoranah.

Igralnik največjih orgel na svetu
Drugi jeziki
Alemannisch: Orgel
беларуская: Арган
беларуская (тарашкевіца)‎: Арган
български: Тръбен орган
bosanski: Orgulje
català: Orgue
čeština: Varhany
kaszëbsczi: Òrganë
dansk: Orgel
Deutsch: Orgel
English: Pipe organ
Esperanto: Orgeno
eesti: Orel
فارسی: ارگ بادی
suomi: Urut
français: Orgue
Gaeilge: Orgán (ceol)
Gàidhlig: Òrgan
עברית: עוגב
hrvatski: Orgulje
Հայերեն: Երգեհոն
Bahasa Indonesia: Organ pipa
Ido: Orgeno
íslenska: Pípuorgel
Kabɩyɛ: Orɩgɩ (Orgue)
қазақша: Орган
Lëtzebuergesch: Uergel
lietuvių: Vargonai
latviešu: Ērģeles
македонски: Оргули
Bahasa Melayu: Organ (muzik)
မြန်မာဘာသာ: ပြွန်အော်ဂင်
Plattdüütsch: Orgel
Nedersaksies: Örgel
Nederlands: Pijporgel
norsk nynorsk: Pipeorgel
norsk: Pipeorgel
occitan: Òrgue
polski: Organy
Runa Simi: Puywanku
română: Orgă
Scots: Pipe organ
srpskohrvatski / српскохрватски: Orgulje
Simple English: Pipe organ
slovenčina: Organ
српски / srpski: Оргуље
Seeltersk: Oargel
svenska: Orgel
Türkçe: Org
oʻzbekcha/ўзбекча: Organ
Tiếng Việt: Đại phong cầm
中文: 管风琴