Oblegovalni stolp

Srednjeveški angleški oblegovalni stolp.

Oblegovalni stolp [1]) je specializirana oblegovalna naprava, izdelana za zaščito napadalcev in lestev, medtem ko se ta približuje obrambnemu zidu utrdbe. Stolp je bil lesen, pogosto pravokotne oblike, na štirih kolesih, s svojo višino približno enak kot zid ali včasih nekoliko višji, kar je omogočalo oblegovalcem, ki so stali na vrhu stolpa, streljati puščice na branilce. Ker so bili stolpi leseni in zato vnetljivi, so morali imeti nekakšno negorljivo prevleko iz železa ali svežih živalskih kož.

Uporabljali so se od 11. stoletja pr. n. št., pri Babiloncih in Asircih na starodavnem Bližnjem vzhodu, v 4. stoletju pred našim štetjem v Evropi in tudi v antiki na Daljnem vzhodu. Oblegovalni stolpi okornih dimenzij, podobni triboku, so bili večinoma zgrajeni na mestu obleganja. Ker so potrebovali za gradnjo veliko časa, so oblegovalni stolp zgradili v primeru, če obrambo nasprotne utrdbe ni bilo mogoče premagati z oblegovalnimi lestvami ali kopanjem ali razbijanjem zidov ali vrat.

Na oblegovalnem stolpu so bili včasih kopjenosci, suličarji, mečevalci, lokostrelci ali vojaki s samostreli, ki so streljali puščice na branilce. Zaradi velikosti stolpa je bil ta pogosto prva tarča velikih kamnitih katapultov, vendar so imeli svoje izstrelke s katerimi so vračali udarce.

Oblegovalni stolpi so bili uporabljeni zato, da bi lahko vojaki prešli čez zid na sovražnikovo stran. Ko je bil oblegovalni stolp dovolj blizu zidu, so spustili nekakšen corvus in vojska je lahko napadla grad ali mesto.

Uporaba v antiki

Asiriski napad na mesto z lokostrelci in oblegovalnim ovnom na kolesih; relief, palača v Nimrudu (soba B, panel 18) ; 865–860 pr. n. št..
Rimski oblegovalni stolp.
Ostanki rimske oblegovalne rampe pri Masadi.

Najstarejši znani oblegovalni stolp je uporabljala vojska novoasirskega imperija v 9. stoletju pr. n. št., pod vodstvom Ašurnasirpala II. (884-859 pr. n. št.). Reliefi iz časa njegove vladavine in poznejših kraljev prikazujejo oblegovalne stolpe in številne druge oblegovalne naprave, vključno rampe in ovne.

Stoletja po tem, ko so bili uporabljeni v Asiriji, se je uporaba oblegovalnega stolpa razširila po vsem Sredozemlju. Največji oblegovalni stolp antike, imenovan Helepolis je bil uporabljen za obleganje Rodosa leta 305 pred našim štetjem, visok je bil 41 metrov in širok 20,5 metra. Za tako veliko napravo je bil potreben za učinkovit premik, prenos preko zobnikov. Upravljalo ga je 200 vojakov in je bil razdeljen na devet nadstropij; na različnih ravneh so bili nameščeni različni katapulti in ballste. Kasnejši oblegovalni stolpi so pogosto imeli podobne naprave.

Vendar je bil ta ogromen stolp poražen, saj so branilci poplavili jarek pred obzidjem, kar je povzročilo, da je stolp obtičal v blatu. Obleganje Rodosa opozarja na pomembno točko, da je večji oblegovalni stolp uporaben na ravnem terenu. Veliko gradov in mest ali utrdb na hribu je bilo praktično neranljivo za oblegovalne stolpe zgolj zaradi topografije. Manjši oblegovalni stolp se je lahko uporabljal na vrhu oblegovalnega nasipa, narejenega iz zemlje, grušča in lesa. Ostanki takšne oblegovalne rampe so po 2000 letih vidni pri Masadi v Izraelu še danes.

Na drugi strani pa so bila skoraj vsa največja mesta ob velikih rekah ali ob obali in tako je bil le del njihovih obzidij izpostavljen tem stolpom. Stolpi za takšno tarčo so bili sestavljeni drugje in razstavljeni pripeljani na ciljno mesto po vodi. V nekaterih redkih primerih so bili taki stolpi nameščeni na ladjah za napad na obalno obzidje mesta. Pri obleganju Cyzicusa v tretji mitridatski vojni na primer, so bili stolpi uporabljeni v povezavi z več konvencionalnega oblegovalnega orožja. [2]

Eden izmed najstarejših opisov mobilnega oblegovalnega stolpa v antični Kitajski, je bil napisan kot dialog ali razprava o pomorskem bojevanju. V kitajski Yuejueshu (Izgubljeni zapisi države Yue), ki ga je v poznejši dinastiji Han avtor Yuan Kang napisal v letu 52, Wu Zixu (526 - 484 pred našim štetjem), domnevno razpravlja o različnih vrstah ladij kralja Helüja iz Wuja (vladal 514-496 pred našim štetjem), medtem ko razlaga vojaško pripravljenost. Pred označevanjem vrste vojnih ladij, ki so se uporabljale, je Zixu dejal:

Danes pri usposabljanju pomorskih sil za najboljši učinek uporabljamo taktiko kopenskih sil. Tako velika jadrnica ustreza težkim vozovom, mala jadrnica lahkim vozovom, trebuh napadalca za oblegovalnega ovna, grajske ladje za mobilne napadalne stolpe in mostne ladje za lahko konjenico.
[3]
Drugi jeziki
العربية: ضبر (آلة حرب)
български: Обсадна кула
čeština: Obléhací věž
English: Siege tower
Esperanto: Sieĝoturo
español: Torre de asedio
فارسی: برج متحرک
français: Tour de siège
עברית: מגדל מצור
hrvatski: Opsadna kula
Bahasa Indonesia: Menara kepung
italiano: Torre d'assedio
日本語: 攻城塔
한국어: 공성탑
Nederlands: Belegeringstoren
português: Torre de cerco
sicilianu: Turri d'assèdiu
srpskohrvatski / српскохрватски: Opsadna kula
српски / srpski: Опсадна кула
українська: Облогова вежа
中文: 攻城塔