Oblegovalni stolp

Srednjeveški angleški oblegovalni stolp.

Oblegovalni stolp ^[1]) je specializirana oblegovalna naprava, izdelana za zaščito napadalcev in lestev, medtem ko se ta približuje obrambnemu zidu utrdbe. Stolp je bil lesen, pogosto pravokotne oblike, na štirih kolesih, s svojo višino približno enak kot zid ali včasih nekoliko višji, kar je omogočalo oblegovalcem, ki so stali na vrhu stolpa, streljati puščice na branilce. Ker so bili stolpi leseni in zato vnetljivi, so morali imeti nekakšno negorljivo prevleko iz železa ali svežih živalskih kož.

Uporabljali so se od 11. stoletja pr. n. št., pri Babiloncih in Asircih na starodavnem Bližnjem vzhodu, v 4. stoletju pred našim štetjem v Evropi in tudi v antiki na Daljnem vzhodu. Oblegovalni stolpi okornih dimenzij, podobni triboku, so bili večinoma zgrajeni na mestu obleganja. Ker so potrebovali za gradnjo veliko časa, so oblegovalni stolp zgradili v primeru, če obrambo nasprotne utrdbe ni bilo mogoče premagati z oblegovalnimi lestvami ali kopanjem ali razbijanjem zidov ali vrat.

Na oblegovalnem stolpu so bili včasih kopjenosci, suličarji, mečevalci, lokostrelci ali vojaki s samostreli, ki so streljali puščice na branilce. Zaradi velikosti stolpa je bil ta pogosto prva tarča velikih kamnitih katapultov, vendar so imeli svoje izstrelke s katerimi so vračali udarce.

Oblegovalni stolpi so bili uporabljeni zato, da bi lahko vojaki prešli čez zid na sovražnikovo stran. Ko je bil oblegovalni stolp dovolj blizu zidu, so spustili nekakšen corvus in vojska je lahko napadla grad ali mesto.