Nikolaj Rimski-Korsakov

Nikolaj Rimski-Korsakov
Portret
Rojstvo6. (18.) marec 1844[1][2][3]
Tihvin[d], Novgorodska gubernija[d], Ruski imperij[1][4][3][5]
Smrt21. junij 1908()[1] (64 let)
Ljubensk[d][6][4]
DržavljanstvoFlag of Russia.svg Ruski imperij
Poklicskladatelj, dirigent, muzikolog, pedagog, avtobiograf, glasbeni učitelj, glasbeni teoretik, učitelj, univerzitetni profesor, poučevanje glasbe
PodpisRimsky-Korsakov Signature.jpg

Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov (rusko Никола́й Андре́евич Ри́мский-Ко́рсаков), ruski skladatelj in dirigent, * 6. marec/18. marec 1844, Tihvin pri Sankt Peterburgu, † 8. junij/21. junij 1908 Ljubensk pri Lugi, Rusija.

Korsakov je bil eden izmed skladateljev ruske peterke. Med njegova najbolj slavna dela sodi orkestrska suita Šeherezada in Čmrljev let iz opere Pravljica o carju Saltanu.

Nikolaj Rimski-Korsakov, portret Serova (1898)

Življenje

Rimski-Korsakov je izhajal iz plemiške družine, tako kot skoraj brez izjeme vsi pomembni ruski pisatelji in skladatelji 19. stoletja. Starši so mu namenili neglasbeno pot. Njegovo zgodnje ukvarjanje z glasbo so imeli za potegavščino in ga vpisali na carsko mornariško akademijo. Že leta 1861 se je pod vplivom Balakirjeva pridružil peterici, službe v mornarici pa se je znebil šele leta 1871 (Prvo simfonijo je napisal na vojni ladji, med triletno mornariško odpravo okoli sveta). Tedaj se je zavedel, da nima prave teoretične podlage, ter začel zagrizeno študirati kompozicijo in orkestracijo. Pomanjkljivosti je več kot nadoknadil: postal je profesor kompozicije na sanktpeterburškem konservatoriju ter učitelj Stravinskega, Prokofjeva in Respighija. Velja za očeta sodobnega orkestrskega zvoka in njegov učbenik orkestracije je še danes v veljavi.

Ustvaril je 15 oper, med katerimi so najbolj znane Zlati petelin, Sneguljčica, Božična noč, Sadko in Pravljica o carju Saltanu, pa tudi vrsto izjemno priljubljenih orkestrskih skladb.

Dokončal (pa tudi prikrojil) je največja dela svojih prijateljev Musorgskega (Boris Godunov, Hovanščina) in Borodina (Knez Igor). Svetovno slavo pa si je pridobil z orkestrsko suito Šeherezada, op. 35, po motivih iz orientalske zbirke pravljic Tisoč in ena noč (1888).

Drugi jeziki
asturianu: Rimsky-Korsakov
Bahasa Indonesia: Nikolai Rimsky-Korsakov
srpskohrvatski / српскохрватски: Nikolaj Rimski-Korsakov
Simple English: Nikolai Rimsky-Korsakov
oʻzbekcha/ўзбекча: Rimskiy-korsakov Nikolay Andreyevich