Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni [njútnovi ~] so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles. Predstavljajo temelj dinamike in klasične mehanike.

Newton je zakone prvič formuliral v svojem znanem delu Matematična načela naravoslovja (Philosophiae naturalis principia mathematica), ki je izšlo leta 1687. Z orodji matematične analize, ki jih je razvil, ter s splošnim zakonom težnosti je Newton pojasnil Keplerjeve zakone gibanja planetov. Newtonove zakone je leta 1916 Albert Einstein s splošno teorijo relativnosti razširil na zelo velike hitrosti in močna polja.

Newtonovi zakoni gibanja so:

  1. Če telo miruje ali se giblje premo enakomerno,nanj ne deluje nobena sila ali pa je vsota vseh sil, ki delujejo nanj enaka nič
  2. Pospešek telesa je premo sorazmeren z rezultanto sil na telo in obratno sorazmeren z maso telesa
  3. Če prvo telo deluje na drugo telo s silo, deluje to na prvo z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo.

Prvi Newtonov zakon

Prvi Newtonov zakon se včasih imenuje tudi zakon o vztrajnosti. Slednjega je prvi zapisal že Galileo Galilei, v svoji knjigi Dialogi, a ga je Newton umestil v širši kontekst mehanike. Galileo je trdil, da obstajata dve vrst gibanj: popolno in nepopolno. Pri popolnem gibanju na telo ne deluje nobena zunanja sila in je zato takšno gibanje premočrtno ali mirujoče; pri nepopolnem gibanju deluje na telo druga, zunanja sila. S tem sta Galilei in Newton ovrgla trditve Aristotela.

Iz tega sledi, da je premo enakomerno gibanje edino nepospešeno gibanje, mirovanje pa je poseben primer premo enakomernega gibanja. Zakon se lahko splošneje formulira tako, da se telo giblje premo enakomerno, če je vsota vseh sil, ki deluje na telo, enaka nič.

Ta zakon implicira, da na planete, ki krožijo okrog Sonca, deluje neka sila, saj je enakomerno kroženje pospešeno in ne premo gibanje.

Ta problem je Newton rešil za Zemljo, kjer je podal popoln zakon, popolno enačbo in je uspel točno določiti in opisati silo, ki jo povzroča Zemlja. Prav to je bil Newtonov največji doprinos in se danes imenuje drugi Newtonov zakon.

Drugi jeziki
Alemannisch: Newtonsche Gesetze
asturianu: Lleis de Newton
azərbaycanca: Nyuton qanunları
беларуская: Законы Ньютана
беларуская (тарашкевіца)‎: Законы Ньютана
български: Закони на Нютон
Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄: Newton ông-dông dêng-lŭk
español: Leyes de Newton
Kreyòl ayisyen: Twazyèm lwa Newton
interlingua: Leges de Newton
Bahasa Indonesia: Hukum gerak Newton
íslenska: Lögmál Newtons
lietuvių: Niutono dėsniai
latviešu: Ņūtona likumi
македонски: Њутнови закони
Nederlands: Wetten van Newton
norsk nynorsk: Newtons rørslelover
português: Leis de Newton
sicilianu: Liggi di Newton
srpskohrvatski / српскохрватски: Newtonovi zakoni
Simple English: Newton's laws of motion
српски / srpski: Њутнови закони
Basa Sunda: Hukum gerak Newton
татарча/tatarça: Ньютон законнары
українська: Закони Ньютона
文言: 牛頓定律