Maksimilijan Kolbe

Sveti Maksimilijan Kolbe
Maksimilijan Kolbe leta 1939
Maksimilijan Kolbe leta 1939
mučenec
Rojstvo 8. januar 1894() [1] [2]
Zduńska Wola [d]
Smrt 14. avgust 1941() [1] [2] (47 let)
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Čaščenje Rimokatoliška cerkev, Luteranska cerkev, Anglikanska cerkev
Beatifikacija 17. oktober 1971, bazilika svetega Petra, Vatikan razglašalec  papež Pavel VI.
Kanonizacija papež Janez Pavel II., Vatikan, Italija razglašalec 10. oktober 1982
God 14. avgust
Zavetnik odvisniki od drog, družine, novinarji, politični zaporniki, radioamaterji, pro-življenjsko gibanje
Zanimivost Ustanovil je baziliko in mesto Brezmadežne, Niepokalanów (Poljska)

Sveti Maksimilijan Marija Kolbe, rojen kot Rajmund Kolbe, poljski rimskokatoliški duhovnik, minorit in mučenec. * 8. januar 1894, Zduńska Wola, Ruski imperij, danes Poljska; † 14. avgust 1941, koncentracijsko taborišče Auschwitz (Oswiecim), Poljska.

Prostovoljno je šel v smrt namesto njemu povsem nepoznanega človeka v nemškem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz, ki se je med drugo svetovno vojno nahajalo na nemško okupirani Poljski.

Kanoniziral ga je papež Janez Pavel II. 10. oktobra 1982 in ga razglasil za mučenca iz dobrodelnih namenov. Je zavetnik odvisnikov od drog, političnih zapornikov, družin, novinarjev in pro-življenjskega gibanja. [3] Papež Janez Pavel II. je izjavil, da je Kolbe «zavetnik našega težkega stoletja». [4]

Zaradi njegovih prizadevanj za vsesplošno posvetitev Mariji Brezmadežni je znan kot apostol posvetitve Brezmadežni. [5]

Življenjepis

Maksimilijan Marija Kolbe se je rodil kot Rajmund Kolbe 8. januarja 1894 v Zduński Woli, ki je bila v tistem času na ozemlju Ruskega imperija. Bil je drugi sin Juliusa Kolbe in Marije Dabrowske. Oče je bil po rodu Nemec, mati pa poljskih korenin. Imel je štiri brate: Frančiška, Jožefa, Valentina (ki je umrl pri enem letu starosti) in Andreja (ki je dočakal štiri leta). Vsi trije preživeli so postali redovniki minoriti. [6]

Njegovi starši so se preselili v Pabianice, kjer so se najprej preživljali kot rokodelci - tkalci. Kasneje se je njegova mati ukvarjala kot babica v porodništvu, ter imela v najeti hiši v lasti trgovino z izdelki široke porabe. Julius Kolbe se je zaposlil kot pek v mlinu in obenem imel v najemu njivo, kjer je prideloval zelenjavo.

Kolbejevo življenje je bilo že vse od otroških let pod močnim vtisom srečanja z Devico Marijo, kar v svojih spisih opisuje tako:

Pa sem šel vprašat Marijo, kaj bo iz mene ( ... ) in tedaj se mi je Marija prikazala. V rokah je držala dva venca: belega in rdečega. Ljubeznivo me je pogledala in vprašala, katerega želim. Beli pomeni, da bom ostal vedno čistega srca, rdeči pa, da bom umrl mučeniške smrti. Odgovoril sem "Oba hočem!" Nasmehnila se je in izginila. [7]

Leta 1907 sta se Kolbe in njegov starejši brat Frančišek odločila, da se pridružita minoritom. Pobegnila sta čez Rusko - Avstro-Ogrsko mejo in pribežala v Lvov, kjer sta vstopila v minoritsko malo semenišče. Leta 1910 je Kolbe začel z noviciatom. Prve, preproste, redovne zaobljube je izpovedal leta 1911 in ob tem prejel redovno ime Maksimilijan. Ob večnih, dokončnih, zaobljubah leta 1914 v Rimu je dobil dokončno ime Maksimilijan Marija Kolbe, s čimer je hotel pokazati svojo pripadnost Mariji Brezmadežni. Tako zelo se ji je predal, da je pozneje umirajoč v koncentracijskem taborišču pel hvalnice Devici Mariji v čast.

Leta 1912 so ga poslali v Krakov, nato pa v Rim, kjer je študiral filozofijo, teologijo, matematiko in fiziko. Študij filozofije je opravil leta 1915 na Papeški gregorijanski univerzi in doktoriral iz teologije leta 1919 na Papeški univerzi sv. Bonaventure. V času študija je bil priča prostozidarskih demonstracij proti papežema Piju X. in Benediktu XV.

Demonstracije so navdihnile Kolbeja, da je ustanovil Militio Immaculata - Vojsko Brezmadežne, da bi na priprošnjo Device Marije deloval za spreobrnjenje grešnikov in sovražnikov Katoliške cerkve, še posebej prostozidarjev. Tako resno se je predal temu delu, da je povsod izgovarjal molitev:

O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo; in za vse tiste, ki se k tebi ne zatekajo, še posebno prostozidarji in vsi tisti, ki ti jih priporočamo. [8]

Skupnost bratov minoritov, kjer je deloval Kolbe, je uporabljala za takratni čas najmodernejše tiskarske stroje in druge tehnike za objavo katehetskih publikacij, nabožnih letakov, dnevnega časopisja z naklado 230.000 izvodov in mesečne revije v nakladi več kot milijon izvodov. Kolbe je začel širiti oznanjevanje katoliške vere tudi s pomočjo radia, v kar je vključeval propagando proti grozotam nacističnega režima.

Leta 1918 je bil Kolbe posvečen v duhovnika. Naslednje leto se je vrnil v Drugo Poljsko republiko, ponovno neodvisno Poljsko, kjer je bil zelo dejaven pri širjenju spoštovanja Brezmadežne Device Marije. V bližini Varšave je ustanovil samostan, posvečen Brezmadežni. Leta 1922 je začel izdajati mesečno periodiko Vitezi Brezmadežne. Leta 1927 je bilo poleg samostana ustanovljeno tudi mesto Niepokalanow - Mesto Brezmadežne. Sedaj je poleg samostana obsegalo še semenišče, radijsko postajo, imelo je lastno gasilsko društvo in več drugih organizacij. Kraj je postal središče verskega, kulturnega in molitvenega življenja Poljske.

Na Japonsko je Kolbe odšel leta 1930 in tam preživel šest let. V času njegove odsotnosti s Poljske, je samostan Niepokalanow začel objavljati dnevni časopis Maly Dziennik (Mali časopis), ki je na Poljskem hitro postal najbolj prodajani časopis. Kolbe je bil obtožen antisemitizma. Obtožba je temeljila na pisanju teh časopisov, ki so bili razumljeni kot vse-svetovna sionistična prevlada. [9] [10] Med letoma 1930 in 1936 je imel serijo misij na Japonsko, kjer je na obrobju Nagasakija ustanovil samostan in semenišče. Samostan je ustanovil s pomočjo Rimokatoliške cerkve na Japonskem. Kolbe se je odločil za gradnjo samostana na pobočju hriba, ki je gledalo proč od mesta, kar pa ni bilo v skladu s šinto prepričanji, saj naj bi to ne bilo v skladu s harmonijo v naravi. Ko je bila na Nagasaki odvržena atomska bomba, je bil Kolbejev samostan varen pred uničenjem, ker ga je zavarovala vzpetina hriba.

Auschwitz

Med drugo svetovno vojno je samostan v Niepokalanowu zagotovil zatočišče za begunce iz Poljske, vključno s 2.000 Judi, ki so se skrili pred nacističnim preganjanjem.

17. februarja 1941 je Kolbeja aretiral nemški gestapo in ga zaprl v ječo Pawiak. 28. maja so ga premestili v Auschwitz kot zapornika številka 16670.

Ob koncu julija 1941 so iz taborišča pobegnili trije ujetniki, zaradi česar je SS-ovski namestnik poveljnika taborišča Karl Fritzsch izbral 10 ljudi. Te bi za kazen v bunkerju izstradali do smrti, da bi s tem druge ujetnike odvrnili od nadaljnjih poskusov pobega. Ko je eden od izbranih mož, Franciszek Gajowniczek, oče osmih otrok, začel glasno tožiti "O, moja žena! O, moji otroci! Nikoli več vas ne bom videl", je Kolbe prostovoljno stopil na njegovo mesto, čeprav ni bil izbran med deseterico. [11]

V taborišču smrti je vsak dan obhajal sveto evharistijo, dokler mu je to uspelo in je ostalim zapornikom skrivaj prinašal sveto obhajilo. Kruh, ki so ga dobivali zaporniki, je bil namreč brez kvasa, zato ga je Kolbe lahko uporabil za posvetitev v sveto hostijo; na svojo stran je pridobil tudi enega od paznikov, ki mu je prinašal vino za maševanje.

Kolbe je v celici lakote spodbujal ostale može s pesmijo, molitvijo in da bodo kmalu z Marijo v nebesih. Vsakič, ko so stražarji preverili stanje v celici, so ga našli ali stoječega ali klečečega sredi celice. Ob tem je ohranjal miren obraz do vseh tistih, ki so vstopali. Po dveh tednih stradanja in dehidracije je samo še Kolbe ostal živ. Varnostnik, ki je želel bunker izprazniti, je zadal Kolbeju injekcijo fenola. Nekateri, ki so bili prisotni ob tem smrtnem udarcu, so rekli, da je dvignil levo roko in mirno čakal injiciranje. [12] Njegovi posmrtni telesni ostanki so bili upepeljeni 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja.

Drugi jeziki
беларуская: Максімілян Кольбэ
čeština: Maxmilián Kolbe
français: Maximilien Kolbe
गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni: Maximilian Kolbe
Bahasa Indonesia: Maximilian Kolbe
Nederlands: Maximiliaan Kolbe
Simple English: Maximilian Kolbe
slovenčina: Maximilián Kolbe
Kiswahili: Maximilian Kolbe
Tiếng Việt: Maximilian Kolbe