Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju. Koledar so uvedli leta 46 pr. n. št. in je začel veljati leto kasneje 45 pr. n. št. (oziroma leta 708 ab urbe condita). Največ zaslug za uvedbo tega koledarja gre Sosigenu. Koledar odseva težnjo približati se dolžini tropskega leta v tistem času. Koledar je imel navadno leto s 365 dnevi, ki je bilo razdeljeno na 12 mesecev in vsake štiri leta so dodali prestopno leto.

Koledar je na nekaterih območjih ostal v veljavi vse do danes, uporabljajo ga tudi nekatere pravoslavne Cerkve, ki niso hotele sprejeti novega (Milankovićevega) pravoslavnega koledarja.

Večina držav danes uporablja gregorijanski koledar.

  • glej tudi
Drugi jeziki
azərbaycanca: Yuli təqvimi
башҡортса: Юлиан календары
беларуская: Юліянскі каляндар
беларуская (тарашкевіца)‎: Юліянскі каляндар
brezhoneg: Deiziadur juluan
Esperanto: Julia kalendaro
Nordfriisk: Juliaans kalender
Kreyòl ayisyen: Almanak jilyen
Bahasa Indonesia: Kalender Julius
日本語: ユリウス暦
한국어: 율리우스력
къарачай-малкъар: Юлиан орузлама
Lëtzebuergesch: Julianesche Kalenner
Bahasa Melayu: Takwim Julius
Nederlands: Juliaanse kalender
srpskohrvatski / српскохрватски: Julijanski kalendar
Simple English: Julian calendar
Türkçe: Jülyen takvimi
ئۇيغۇرچە / Uyghurche: جۇلىيان تەقۋىمى
oʻzbekcha/ўзбекча: Yulian taqvimi
Tiếng Việt: Lịch Julius
吴语: 儒略曆
中文: 儒略曆
Bân-lâm-gú: Julius Le̍k-hoat
粵語: 儒略曆