Življenje
Jacques Maritain, sin odvetnika
Paula Maritaina in
Genevieve Favre, se je rodil 18. novembra 1882 v Parizu. Šolal se je na Sorboni, kjer je študiral naravoslovne vede: kemijo, biologijo in fiziko. Tam je spoznal misteriozno pesnico
Raisso Umancon, ki je bila hčer ruskih judovskih priseljencev. Poročila sta se leta 1904 in svoje skupno življenje posvetila iskanju resnice.
Na Sorboni sta zakonca Maritain doživela razočaranje nad znanostjo, saj nista mogla razložiti večjih eksistencialnih problemov življenja. Zato sta sklenila, da bosta naredila samomor, če jima v enem letu ne uspe najti globljega pomena eksistence. Na
Charles Péguyevo pobudo sta se udeležila Henri Bergsonovih predavanj na Collège de France. Bergsonova kritika znanosti je razrešila njuno intelektualno nezadovoljstvo in jima predstavila občutek popolnosti ( ang. »
the sense of the absolute«). Leta 1905 sta bila na obisku pri pisatelju
Leonu Bloyju, ki ju je spodbudil k spreobrnitvi v katoliško veroizpoved.
Jeseni 1907 sta se Maritainova preselila v Heidelberg, kjer je Jacques pod vodstvom
Hansa Driescha pričel s študijem biologije. Jacquesa je Driescheva teorija o neo-vitalizmu pritegnila, saj je bila podobna Bergsonovi. Raissa je medtem hudo zbolela, zato ji je verski svetovalec, dominikanski menih Fr. Humbert Clérissac, priporočil branje del Tomaža Akvinskega. Navdušena nad mišljenjem Akvinskega je pozvala svojega moža k preučevanju njegove literature. Jacques je odkril, da ima sam podoben pogled na življenje kot ga je imel Tomaž, kar ga je še bolj presunilo.
Leta 1912 je Maritain začel učiti na
Collège Stanislas, kasneje pa se je prestavil na Katoliški inštitut v Parizu. Med letoma 1916 in 1917 je učil na
Petit Séminaire de Versailles leta 1933 pa je prvič predaval v Severni Ameriki v Torontu, in sicer na Papeškem inštitutu srednjeveških znanosti. Predaval je tudi na univerzah v Kolumbiji, Chicagu, Notre Damu in Princetonu. Bil je tudi francoski ambasador v Vatikanu. Nekaj let kasneje se je vrnil na univerzo v Princetonu, kjer je dosegel »
Elysian status«, ugled zaslužnega profesorja. Njegova žena Raissa je umrla leta 1960, po njeni smrti pa je Jacques izdal njen dnevnik z naslovom »Raissin dnevnik«. Nekaj let je bil častni predsednik »Kongresa za kulturno svobodo«, pojavil pa se je tudi kot govorec v Berlinu leta 1960. Od leta 1961 je Maritain živel z Jezusovimi malimi brati (»Little Brothers of Jesus«) v Toulousu v Franciji, 9 let kasneje pa je postal eden izmed njih.
Jacques in Raissa Maritain sta pokopana v Kolbsheimu, majhni francoski vasici v Alsaceu, kjer je Maritain s svojima prijateljema
Antoinetto in
Alexandrom Gruneliusom preživel veliko poletij.