Intelektualna lastnina

Intelektualna lastnina je vrsta lastnine, ki je produkt človeške pameti in je ime pravnega koncepta, ki skrbi za varovanje intelektualne aktivnosti oz. znanja. Pravni koncept opredeljuje pravice avtorja nad njegovo intelektualno stvaritvijo in pravice javne dostopnosti do teh stvaritev. Znanje ščiti zato, da bi pospeševal razširjanje in uporabo intelektualnih stvaritev, ter vzpodbujal pošteno trgovino, ki prispeva h gospodarskemu in socialnemu razvoju družbe.

Pravna ureditev intelektualne lastnine

Intelektualna lastnina je samostojno pravno področje. Zakon določa vrsto in vsebino teh pravic, njihov obseg in način pridobitve, način uveljavljanja pravic v primeru kršitve, vrste in dovoljene oblike gospodarskega izkoriščanja. Urejajo ga mednarodne pogodbe, evropski predpisi in nacionalna zakonodaja. Direktive so prevzete v slovensko zakonodajo, uredbe pa se uporabljajo neposredno. Poleg mednarodnih in evropskih predpisov urejajo pravice intelektualne lastnine v Sloveniji še trije zakoni, in sicer zakon o avtorski in sorodnih pravicah, zakon o industrijski lastnini in zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij (po Konvenciji o ustanovtvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino).

Vse našteto ustreza zakonski regulativi, ki je po svetu poznana pod imenom copyright in razume intelektualne proizvode v prvi vrsti kot lastnino. V tem smislu gradi na treh načelih:

  • Imetnik pravice sme prepovedati komercialno izkoriščanje predmeta pravice, za katerega ni dal dovoljenja.
  • Varstvo teh pravic se nanaša izključno na pridobitno dejavnost.
  • Pravice so teritorialne in tudi praviloma časovno omejene, razen blagovnih znamk, trgovskih imen in geografskih označb, katerih varstvo lahko traja neomejeno dolgo. Po izteku zakonsko predpisane dobe postane predmet takšnega varstva javna dobrina in ga lahko vsakdo svobodno komercialno izkorišča.

Alternativa tej zakonodaji, ki intelektualne proizvode obravnava na enak način kot druge proizvode v industrijski družbi, je pravna regulativa, poznana pod imenom creative commons, ki intelektualno lastnino razume v prvi vrsti kot javno dobro in veliko bolj ustreza informacijski družbi kot zastareli copyright. Intelektualni proizvod se namreč od materialnega proizvoda, ki ga lahko naenkrat uživa samo en uporabnik, razlikuje v tem, da ga je mogoče skoraj brez stroškov razmnožiti in da ga lahko hkrati uživa več uporabnikov. Z delitvijo materialnega proizvoda med več ljudi njegova vrednost za posameznika pada, z delitvijo intelektualnega proizvoda med več uporabnikov njegova vrednost raste (npr. knjiga, ki jo prebere več ljudi, akumulira večji kulturni kapital.

Drugi jeziki
العربية: ملكية فكرية
azərbaycanca: Əqli mülkiyyət
Bahasa Indonesia: Kekayaan intelektual
íslenska: Hugverk
日本語: 知的財産権
한국어: 지식 재산권
монгол: Оюуны өмч
Bahasa Melayu: Harta intelek
norsk nynorsk: Åndsrett
srpskohrvatski / српскохрватски: Intelektualna svojina
Simple English: Intellectual property
српски / srpski: Intelektualna svojina
Tiếng Việt: Sở hữu trí tuệ
中文: 知识财产
粵語: 知識產權