Harmonija

Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji

Harmonija (grško: αρμονια = skladnost) predstavlja akordično oziroma vertikalno strukturo neke glasbene kompozicije.

Je oblast glasbenega mišljenja, ki usklajuje odnose med toni v vertikalnem prerezu. Vertikalne ali istočasne kombinacije tonov pogosto pogojujejo določeno horizontalno tj. melodično ali linearno gibanje (vodilni in drugi karakteristični toni kot so none, septime, zadržki, ki težijo k razvezom oziroma k horizontalnim premikom.) Harmonijo so začeli kot samostojno vejo glasbene teorije preučevati relativno pozno. Prvo samostojno znanstveno obravnavo harmonije najdemo v delu Jeana Philippa Rameauja Traite de l'harmonie (1722).

Izraz harmonija se včasih uporablja tudi kot sinonim za akord, npr. ko se namesto o nizu akordov govori o nizu harmonij. Glede na to, da je vsa večglasna glasba kontrapunktična glasba, že od vseh začetkov vsebuje tudi harmonske elemente.

Drugi jeziki
Afrikaans: Harmonie
asturianu: Harmonía
বাংলা: ঐকতান
বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী: হার্মোনিয়া
کوردی: ھارمۆنی
čeština: Harmonie
dansk: Harmonik
Deutsch: Harmonik
English: Harmony
Esperanto: Harmoniscienco
español: Armonía
فارسی: هارمونی
français: Harmonie
Gaeilge: Comhcheol
עברית: הרמוניה
हिन्दी: स्वर-संगति
հայերեն: Հարմոնիա
Bahasa Indonesia: Harmoni (musik)
italiano: Armonia
日本語: 和声
қазақша: Гармония
한국어: 화성 (음악)
Latina: Harmonia
македонски: Хармонија
Nederlands: Harmonieleer
norsk nynorsk: Harmoni
norsk: Harmonikk
português: Harmonia (música)
română: Armonie
armãneashti: Armunii
Scots: Hermony
srpskohrvatski / српскохрватски: Harmonija (muzika)
Simple English: Harmony
српски / srpski: Музичка хармонија
తెలుగు: ఏకస్వరం
Tagalog: Harmoniya
Türkçe: Armoni (müzik)
українська: Гармонія (музика)
吴语: 和声
中文: 和声