Globalizacija

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. V specifično ekonomskem kontekstu se nanaša na posledice trgovanja, še zlasti liberalizacije in proste trgovine.

Med letoma 1910 in 1950 se je odvila serija političnih in ekonomskih sprememb, ki so dramatično zmanjšale količino in pomen mednarodnih trgovskih tokov. V povojnem obdobju so predvsem mednarodne finančne institucije in programi obnove močno razširili mednarodno trgovanje. Posebno v 70. letih so efekti tega dogajanja postali močno vidni, tako v pozitivnem kot v negativnem pomenu.

Teorija svetovnega sistema

Povzetek

Globalizacija je proces, dokončan v dvajsetem stoletju, ki kapitalizem uveljavi kot prevladujoč svetovni sistem - ga razširi po svetu. Glede na lastnosti kapitalističnega sistema, ki ga ta nosi že od svojih zametkov pred industrijsko revolucijo v 18. stoletju, se globalizacija ne pojavlja kot povsem samostojen pojav, pač pa podaljšek ali končna faza teženj kapitalizma. Na prelomu stoletij je gospodarstvo globaliziranega kapitalizma v krizi - »ideološka proslava zmage t. i. globalizacije je v bistvu davno precenjena pesem našega sistema preteklosti.« (Wallerstein, 1998, 32)

Korenine modernega svetovnega sistema se nahajajo v začetku 16. stoletja. V posameznih delih zahodne Evrope je kriza fevdalnega sistema dala pot razvoju tehnologij in gospodarskih institucij. Napredek ter večja produkcija sta evropske sile spodbudila k širjenju svojih poti in odkrivanju večjega dela sveta, s svojo vojaško močjo in transportnimi zmogljivostmi so tako vzpostavile trgovske stike s preostalimi regijami. Skozi 16. stoletje je vodila zahodna Evropa vzpostavila prvi zgodnji model globaliziranega sveta: proizvodnja, ki je bila v rokah dominantnih sil, je bila deljena na intenzivno produkcijo v jedrnih deželah ter zbiranje surovin in primarno industrijo z nizko usposobljeno delovno silo v perifernih deželah. Slednje je nezadržno vodilo do skrajno nesorazmernega razvoja; pri tem so aktivno sodelovale periferne države, ki so v svojo ozko korist, ne pa tudi v korist ljudstva ustvarjeno usmerjale v zahodno Evropo ter varovale trgovske poti. Evropske države so v svetu razširile kapitalistično vizijo s kolonijami.

V dvajsetem stoletju je svetovni model kapitalizma pri svojem širjenju dosegel geografsko mejo z razširitvijo trga in državnega sistema v vse regije planeta, pika na i pa je bila uveljavitev Združenih držav Amerike kot prvega hegemona, katerega političen in gospodarski vpliv se je nekoliko zmanjšal s koncem hladne vojne. Slednji je poleg tega stanju posameznih dežel in regij v svetu postavil definicije, ki zaenkrat še vedno veljajo. Ideologija tako imenovanega reformističnega liberalizma iz 19. stoletja, ki je obudila upanje na uveljavitev pravic posameznika in sorazmerni razvoj, je obledela v šestdesetih letih. To dogajanje v dvajsetem stoletju Wallerstein oriše s pojmom tranzicija, katere produkt je neokolonizacija - svetovni imperialist se sonči na terasi svojega evropsko-ameriškega dvorca, kar mu omogoča kakih pet milijard tretjerazrednih (ne)ljudi na zatohli azijsko- afriško- južnoameriški njivi. Svet kot celota danes posveča vso svojo pozornost neskončnemu kopičenju dobrin in posledično profita na osnovi ekonomske dejavnosti, ki ogroža tako vsakovrstne surovine kot delovno silo (ljudi) in svoboščine. Globalizacija zapira meje za ljudi in odpira za kapital.

Z dosego geografskih meja novo nastajajoče krize zaradi utesnjenega kapitala na premajhnem terenu tako ne morejo biti rešene z odpiranjem novih trgov. Kapitalizem je sistem, ki ga sprejemajo vse vplivne države sveta. Težnje po dominaciji v vrhu in še večja družbena polarizacija bodo stanje potisnile na skrajno točko, od koder ni videti nikakršne možnosti za bolj demokratičen in enakopraven svet. Takšnemu svetu zgodovinska tendenca prerokuje propad - konec globaliziranega kapitalizma.

Analiza

Definicija

Svetovni sistem je kateri koli družbeni model medsebojno odvisnih tvorb (dežel), ki tvorijo zaključene celote in delujejo pod jasnimi pravili, ali model s poenoteno delovno silo in različnimi kulturami. Pri tem velja izpostaviti tri primere: mini sistemi, svetovni imperiji in svetovne ekonomije. Glede na to, da je večji kot kakršna koli pravno definirana politična celota in da je bistvena vez med posameznimi celotami ekonomska, je trenutni model globalne ureditve »svetovna ekonomija«, in sicer kapitalistična ekonomija - akumulacija zasebnega kapitala skozi odpiranje novih trgov in potrošnih sistemov, ki priložnostno ustvarjajo dobiček iz česar koli, je njena gonilna sila.

Poglavitna lastnost

Kapitalistična svetovna ekonomija nima političnega centra, zaradi česar se po potrebi zlahka vključuje v raznolike politične sisteme. Kapitalistom to dejstvo daje možnost konstantne širitve v svetovni prostor vse do geografskih meja.

Izvor

Moderen svetovni sistem ima svoje korenine v svetovni ekonomiji, ki jo je vodila Evropa na prelomu 15. stoletja, svoje dokončne temelje pa je dobil v sredini sedemnajstega stoletja. Kriza in propad fevdalizma sta predstavljala močno motivacijo za iskanje novih modelov ekonomije in dobrin, iz česar izhajajo nove tehnološke možnosti za raziskovanje novega geografskega sveta. Posamezni deli zahodne Evrope so izkoristili sprva majhne razlike (prednosti) in z navezavo trgovskih stikov razširili model kapitalizma v svet.

Struktura

Sistem sestavlja en, poenoten delavski razred, ki nosi prav tako poenoten svetovni trg, a sestoji iz več držav in kultur. Delovna sila je sicer deljena med posameznimi geografsko razločno definiranimi regijami, ki nosijo hierarhično razdeljene delovne funkcije. Po tem so vodilne, »jedrne« dežele usmerjene v visoko kvalificirano intenzivno sekundarno proizvodnjo, to pa podpira močan vojaški aparat. Za dežele v jedru so značilni produkcijski presežki. Nasprotno so periferne dežele usmerjene v pridobivanje surovin in nizko kvalificirano primarno proizvodnjo, državni aparati pa so šibki in neposredno odvisni od dežel jedra. Semiperiferne dežele s svojimi nekoliko stabilnejšimi državnimi aparati in gospodarstvi se navadno nahajajo ob jedru.

V prvih stoletjih razvoja svetovnega sistema so jedro sestavljale dežele severo-zahodne Evrope, sredozemska evropska področja so predstavljala semiperiferijo, na periferiji pa so bili vzhodna Evropa, zahodna hemisfera in posamezni deli Azije. Do konca dvajsetega stoletja se je položaj spremenil tako, da so jedro tvorile visoko industrializirane dežele zahodne Evrope in Amerike skupaj z Japonsko, na semiperiferiji je bilo najti nekatere samostojne dežele izven Zahoda, periferni sistem pa je zajel ves preostali svet: Azijo, Afriko in latinsko Ameriko - pred kratkim osvobojene kolonije, ki to niso. Položaj je tak še danes.

Načela delovanja

  • Čvrste države jedra, ki so vojaško močne in neodvisne od kakršne koli skupine v sebi, služijo interesom gospodarsko močnih razredov v državi, blažijo morebitne ekonomske izgube in pomagajo vzdrževati odvisnost perifernih dežel.
  • Semiperiferna območja so nepogrešljiv element strukture, saj ublažijo politične pritiske, ki bi jih opozicijska telesa s perifernih območij morebiti vršila nad vodilnimi v globalnem sistemu.
  • Ideologija določa pravila, ki jih spoštujejo vladajoče kaste: verjeti morajo v »mit« sistema in imeti zavest, da je njihov dobrobit neposredno vezan na obstoj sistema kot takega. Za nižje sloje naj ne bi bilo značilno, da čutijo posebno lojalnost sistemu; mehanizmi sistema slednjega čim globlje vključijo v narodne kulture, začenši v deželah jedra. Sama ideologija sistema pa se ni razvila vzporedno z razmahom tega, pač pa med in po industrijski revoluciji v zahodni Evropi.
  • Različne oblike delovne sile ustrezajo potrebam različnih tipov proizvodnje v treh osnovnih območjih (jedro, semiperiferija, periferija). Iz zgodovine gre izpostaviti plačano delovno silo, fevdalne najemnike in suženjsko silo. Različni delovni sektorji so temelji eden za drugega: tisti, ki ustvarjajo človeško silo, podpirajo tiste, ki producirajo hrano, ti ustvarjajo pogoje za tiste, ki skrbijo za pridobivanje preostalih surovin, na tem pa lahko stojijo tisti iz industrijske produkcije.

Razvoj sistema - spremembe

  • Ekspanzija na osnovi strukturnih prednosti sistema in premoči Evrope. Med letoma 1733 in 1817 je evropsko gospodarstvo začelo vključevati obsežna območja v učinkovito produkcijo - indijski podkontinent, turški in ruski imperij ter zahodna Afrika. Sistem je postal geografsko globalen šele v drugi polovici devetnajstega stoletja, medtem ko so bile oddaljene regije in kotički učinkovito integrirani v drugi polovici preteklega stoletja.
  • Periodične krize, ki sledijo reformam in odpiranjem novih trgov. Zmanjšane vrednosti izdelkov in izguba povpraševanja na določenem trgu povzročijo recesijo in gospodarski zastoj. Rast in recesija potekata v več desetletnih vzponih in padcih.
  • Menjave dominantnosti med silami, ki jih porajajo zmaga v napredku, krhkost monopola ali zmaga v vojni. Nizozemska je bila hegemon v sedemnajstem stoletju, Velika Britanija v devetnajstem, od sredine dvajsetega stoletja pa to mesto zasedajo Združene države. Med obdobji popolne prevlade stoji obdobje boja za oblast.
  • Odpor protisistemskih gibanj, ki lahko vodi do spremembe režima, ideoloških premikov in prakticiranja delnih alternativ sistemu. V zadnjih dveh stoletjih je največjo protisistemsko silo predstavljal socializem. Ta je jedrne dežele prisilil k delni ponovni porazdelitvi dobrin in bil dejaven pri formaciji dežel, ki so stale nasproti kapitalistični svetovni ekonomiji.
  • Prehod iz enega sistema v drugega, do česar pripeljejo protislovja, ki jih kolesje sistema ni zmožno prebaviti. Kapitalistična svetovna ureditev je anahronistična konfiguracija in kot taka obsojena na zaton ter kal novega sistema. Vedno bolj intenzivne krize v popolnoma globaliziranem sistemu, ki je potemtakem manj zmožen usklajevati svoje potrebe s tradicionalnimi težnjami posameznih regij, vodijo v novi prehod.

Sedanjost

Vstopili smo v krizo tega sistema, v zgodovinsko tranzicijo. Temeljni dejavnik je recesija svetovne ekonomije, ki se bolj in bolj odseva v socialnih in drugih krizah. Strukturne omejitve procesa navidezne neskončne akumulacije dobrin, ki vodi svet, razvijajo zlom delovanja modela. Razvijajo kaotično stanje: »Novi red bo vzplaval nad kaos v naslednjih petdesetih letih.« (Wallerstein, 1998, 89-90)
Hegemonija Združenih držav je v zatonu od sedemdesetih let minulega stoletja, s čimer se povečuje možnost boja za oblast v jedru.
Stare protisistemske sile so po Wallersteinu izčrpane, a prav to se dogaja tudi z gospodarskim liberalizmom. Ker ne gre verjeti kroničnim deklariranim prednostim sistema za družbo, ta nima nikakršne trajne legitimnosti.

Drugi jeziki
Afrikaans: Globalisering
Alemannisch: Globalisierung
aragonés: Globalización
العربية: عولمة
asturianu: Globalización
azərbaycanca: Qloballaşma
башҡортса: Глобалләшеү
žemaitėška: Gluobalėzacėjė
беларуская: Глабалізацыя
беларуская (тарашкевіца)‎: Глябалізацыя
български: Глобализация
বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী: বিশ্বায়ন
brezhoneg: Bedeladur
bosanski: Globalizacija
کوردی: جیھانگیری
čeština: Globalizace
Cymraeg: Globaleiddio
English: Globalization
Esperanto: Tutmondiĝo
español: Globalización
euskara: Globalizazio
føroyskt: Alheimsgerð
français: Mondialisation
Gaeilge: Domhandú
ગુજરાતી: વૈશ્વિકરણ
हिन्दी: वैश्वीकरण
Fiji Hindi: Vaisvikaran
hrvatski: Globalizacija
Հայերեն: Գլոբալացում
Bahasa Indonesia: Globalisasi
Ilokano: Globalisasion
íslenska: Hnattvæðing
italiano: Globalizzazione
Basa Jawa: Globalisasi
қазақша: Жаһандану
ಕನ್ನಡ: ಜಾಗತೀಕರಣ
한국어: 세계화
къарачай-малкъар: Глобализация
Latina: Globalizatio
Lëtzebuergesch: Globaliséierung
Limburgs: Globalisering
lietuvių: Globalizacija
latviešu: Globalizācija
Malagasy: Fanatontoloana
македонски: Глобализација
монгол: Даяарчлал
Bahasa Melayu: Globalisasi
Mirandés: Globalizaçon
नेपाल भाषा: हलिमिकरण
Nederlands: Mondialisering
norsk nynorsk: Globalisering
occitan: Globalizacion
ਪੰਜਾਬੀ: ਸੰਸਾਰੀਕਰਨ
polski: Globalizacja
Piemontèis: Mondialisassion
português: Globalização
română: Globalizare
русский: Глобализация
русиньскый: Ґлобалізація
संस्कृतम्: वैश्वीकरणम्
саха тыла: Глобализация
srpskohrvatski / српскохрватски: Globalizacija
Simple English: Globalization
slovenčina: Globalizácia
српски / srpski: Глобализација
svenska: Globalisering
Kiswahili: Utandawazi
తెలుగు: ప్రపంచీకరణ
тоҷикӣ: Ҷаҳонишавӣ
Tagalog: Globalisasyon
Türkçe: Küreselleşme
татарча/tatarça: Глобальләшү
українська: Глобалізація
Tiếng Việt: Toàn cầu hóa
Winaray: Globalisasyon
中文: 全球化
Bân-lâm-gú: Choân-kiû-hoà
粵語: 全球化