Francisco Suárez

Francisco Suárez
Portret
Rojstvo5. januar 1548 ali 1548[1][2]
Granada[3]
Smrt25. september 1617()[4][5][6] ali 1617[1][2]
Lizbona
DržavljanstvoŠpanija
Poklicteolog, filozof, pisatelj, pravnik, univerzitetni profesor
EraPozna sholastika, renesančni humanizem
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijapozna sholastika, humanizem na Iberskem polotoku,
Univerza Salamanca
Glavna zanimanja
metafizika (s teologijo), kozmologija, filozofija prava, politična filozofija, etika, psihologija
Pomembne ideje
sinteza sholastike in prehod v novoveško filozofijo; razvijanje koncepta pravične vojne; zagovor naravnega prava in zasnova modernega mednarodnega prava

Francisco Suárez, španski jezuit, filozof, teolog in pravnik, * 5. januar 1548, Granada, Španija, † 25. september 1617, Lizbona, Portugalska.

Ugled izobraženega učenjaka je užival že za časa svojega življenja. Imenovali so ga »Doctor Eximius et Pius«, izvrstni in pobožni Doktor. Naslednji dve stoletji do nemške univerzitetne reforme je užival status vrhunskega učenjaka. Zaslužen je za prenos srednjeveške sholastike v novoveško filozofijo. Mnogi sholastiki, njihove vsebine in vsebine arabskih filozofov so se ohranile po njegovi zaslugi.

Suarezova sinteza treh najpomembnjših filozofskih sistemov sholastike: tomizma Tomaža Akvinskega, skotizma Dunsa Skota in nominalizma Ockhama, velja za zadnji intelektualni podvig sholastike preden se ta izteče v novoveško filozofijo. Njegov opus je zelo obsežen od klasičnih komentarjev k Aristotelu do iskanja političnih možnosti za ureditev mednarodnega prava na naravnem pravu.

  • opombe

Opombe



Drugi jeziki