Flamenko
English: Flamenco

Flamenco dancer 3467.jpg

Flamenko je glasbeni in plesni stil, ki izhaja iz Andaluzije in se je razvil iz ljudske glasbe značilne za južno Španijo. Osnovni elementi flamenko glasbe so petje, kitara in ples.

Flamenko, kot ga poznamo danes, se je formiral šele v zadnji tretjini 19. stoletja, ko se je iz ljudske tradicije preoblikoval v umetnost in pridobil tovrstno denominacijo. Njegove korenine pa segajo daleč nazaj v zgodovino. Čeprav se flamenko tradicija tesno povezuje z andaluzijskimi cigani, ki so prišli v Španijo v 15. stoletju, so nanj vplivale tudi raznovrstne druge kulture in etnične skupine, med njimi se največkrat omenja jude, arabce, moriske in payose (denominacija, s katero so cigani označevali tiste, ki niso bili del njihove skupnosti). Flamenko je izredno ekspresivna in izrazna glasbena zvrst, saj je že od samega začetka služila ljudstvu, ujetemu v težke družbenoekonomske okoliščine, za izražanje svojih čustev.

16. novembra 2010 je UNESCO razglasil flamenko za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine[1].

Ples

Flamenko je solo ples, ki ga plešejo moški ali ženske. Prepoznavne značilnosti so trdnost, udarnost, introvertiranost in težnja giba k tlom, pri čemer imajo pomembno vlogo noge, ki s pomočjo posebnih flamenko čevljev narekujejo ritem. Poznamo različne tehnike nog: punteado, desplante ali pateo, zapateado ali taconeo. Čeprav je velik poudarek na nogah, se pleše s celotnim telesom, pri čemer se dopolnjujeta eleganca in trdnost.

Kitara je glavni inštrument, ki spremlja ples, največkrat se pridruži tudi ploskanje, tleskanje ali kastanjete. Flamenko je abstrakten ples, ki dopušča veliko improvizacije, pri čemer se plesalec mora prepustiti svojemu čutenju.

Juan el de la Vara in Paco de Lucía

Kitara

Španska kitara kot inštrument izvira iz posebnega tipa lutnje z dolgim vratom, ki so jo na iberski polotok prinesli Arabci v 12. stoletju. Šele v 19. stoletju pa se pojavijo prve prave flamenko kitare po zaslugi Antonia de Torres Jurada (1817-1892), ki jim je dal obliko kakršno poznamo dandanes. Flamenko kitara se loči od klasične po leseni glavi, manjšem trupu, je lažja, obod in dno sta iz ciprese, držalo za strune je nizko, prav tako kobilica, saj omogočata lažje igranje ligature na levi roki, ob zvočnici imajo največkrat nameščen golpeador, saj se kitaro uporablja tudi kot tolkalo, itd.    

Z glasbenega vidika je za flamenko kitaro značilna andaluzijska letvica ali kadenca, ki jo sestavljajo A mol, G dur, F dur ter E dur.

Petje

Prve oblike petja niso imele glasbene spremljave in se jih označuje z imenom romances ali corridos.

Leta 1922 sta znameniti španski pesnik Federico Gracía Lorca in Manuel de Falla organizirala pevsko tekmovanje prvinskega andaluzijskega petja imenovanega Cante Jondo. Prvič v zgodovini se je javno obeležilo flamenko, kot kulturno dejavnost, podprto s strani številnih intelektualcev.

K razvoju flamenko petja so pripomogli naslednji vplivi:

  • Orientalski: grško-bizantinskega, arabskega, judovskega, hindujskega in perzijskega izvora: liturgije, sinagoško petje, mujezinski klici, perzijske glasbe Ziryab, hindujske melodije, berberske melodije in mozarabske jarche
  • Ljudske andaluzijske romance iz katerih so se razvile prvotne oblike petja brez kitare, fandangosi andaluzijske folklore, poznani tudi kot »fandangosi iz juga«
  • Cigani s svojimi posebnimi darovi za glasbeno izražanje
  • Vpliv afrokubanske glasbe

Španska ljudska poezija ali copla flamenca

Besedila, ki se pojejo v flamenku, imajo dolgo in bogato literarno zgodovino. V njih so prisotne pesmi ustnega izročila in neznanih avtorjev. Ljudska poezija je bila skozi zgodovino vse do sredine 19. stoletja v senci umetne poezije, saj je bila ta veliko bolj cenjena kot ljudska. Šele v obdobju romantike so se pisatelji in pesniki začeli zavedati pomembnosti ljudskega izročila in se v njem navdihovati, kar je bila posledica narodne ozaveščenosti, ki je prevladovala v tem obdobju. Odnos do teh dveh vrst poezije se kaže tudi v besedah španskega romantika Gustava Adolfa Bécquerja, ki loči razkošno "okrašeno", premišljeno in mogočno poezijo od naravne, preproste, kratke in spontane, brez kakršnekoli izumetničenosti. Bécquer se ni navezoval na katerokoli ljudsko poezijo, ampak opisi pričajo, da je govoril o flamenko stihih. Tudi Antonio Machado, prav tako velik španski pesnik, se je v svojih pesmih navezoval na ljudske pesmi flamenko porekla. »Če iščete pesnike, varujte svojo folkloro. Saj pravo poezijo piše ljudstvo.«

Drugi jeziki
Alemannisch: Flamenco
aragonés: Flamenco
asturianu: Flamencu
azərbaycanca: Flamenko
башҡортса: Фламенко
беларуская: Фламенка
беларуская (тарашкевіца)‎: Флямэнка
български: Фламенко
brezhoneg: Flamenco
bosanski: Flamenko
کوردی: فلامێنکۆ
čeština: Flamenco
Cymraeg: Fflamenco
dansk: Flamenco
Deutsch: Flamenco
Ελληνικά: Φλαμένκο
English: Flamenco
Esperanto: Flamenko
español: Flamenco
eesti: Flamenko
euskara: Flamenko
فارسی: فلامنکو
suomi: Flamenco
français: Flamenco
furlan: Flamenco
galego: Flamenco
עברית: פלמנקו
hrvatski: Flamenco
magyar: Flamenco
հայերեն: Ֆլամենկո
Bahasa Indonesia: Flamenco
íslenska: Flamenco
italiano: Flamenco
日本語: フラメンコ
Jawa: Flamenco
ქართული: ფლამენკო
қазақша: Фламенко
한국어: 플라멩코
kurdî: Flamenko
Latina: Flamencum
lietuvių: Flamenko
latviešu: Flamenko
олык марий: Фламенко
മലയാളം: ഫ്ലാമെങ്കൊ
Bahasa Melayu: Flamenco
Nedersaksies: Flamenco
नेपाल भाषा: फ्लामेङ्को
Nederlands: Flamenco
norsk nynorsk: Flamenco
norsk: Flamenco
occitan: Flamenco
ਪੰਜਾਬੀ: ਫ਼ਲੇਮੇਂਕੋ
polski: Flamenco
پنجابی: فلامنکو
português: Flamenco
Runa Simi: Flamenco
romani čhib: Flamenko
română: Flamenco
русский: Фламенко
русиньскый: Фламенґо
sardu: Flamencu
sicilianu: Flamencu
Scots: Flamenco
srpskohrvatski / српскохрватски: Flamenko
Simple English: Flamenco
slovenčina: Flamenco
српски / srpski: Фламенко
svenska: Flamenco
Kiswahili: Flamenco
Türkçe: Flamenko
українська: Фламенко
اردو: فلامنکو
Tiếng Việt: Flamenco
walon: Flamenco
Winaray: Flamenco
吴语: 弗拉门戈
ייִדיש: פלאמענקא
中文: 弗拉明戈
Bân-lâm-gú: Flamenco
粵語: 佛蘭明歌