Etruščani

Karta prikazuje območje etruščanske civilizacije in 12 mest etruščanske lige

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji. Živeli so na ozemlju med Tibero in Arnom na eni strani in Tirenskim morjem in Apenini na drugi. Določen čas so bili tudi glavni tekmeci Rima za oblast na tem območju. Grki so jih imenovali Tirenci; Tyrrhenoi ali Tyrrsenoi, Rimljani pa Etrusci ali Tusci, medtem ko so sami Etruščani uporabljali izraz Rasenna (Rasna, Raśna). Obstaja več teorij o njihovem izvoru; grški zgodovinar Herodot je menil, da so prišli kot pomorščaki iz maloazijske Lidije. Drugi so bili mnenja, da so že od nekdaj živeli v Italiji in da so njeni prvotni prebivalci. Razcvet etruščanskih mest se je začel v 7. stoletju pr. n. št. Na vrhuncu svoje moči pa so bili v 6. st. pr. n. št. Etruščanska civilizacija je trajala do asimilacije v Rimsko republiko, je pa na njej pustila veliko kulturnih vplivov.

Jezik in pisava

Svojo pisavo so priredili po vzoru grške abecede. Po njihovem posredovanju so jo torej Rimljani prevzeli od Grkov. Najstarejši vzorec abecede ima 26 črk. Zanimivo je, da sodijo nekatere tablice z abecedo med votivne predmete. Brali so od desne proti levi. Zvitki, na katere so pisali, so bili najbrž večinoma iz blaga. Pomembna najdba je t. i. Liber Linteus (lanena knjiga). Ta etruščanski zapis je najdaljši med odkritimi, ohranjen pa je na povojih, v katerih je bila zavita mumija. Povoji so bili laneni, od tod ime. Mumijo hranijo v Arheološkem muzeju v Zagrebu.

Izvor etruščanskega jezika ni dokončno pojasnjen, znano je le, da ni soroden indoevropskim jezikom. V jezikoslovju se kot edini zanesljivi sorodnik etruščanščine omenja lemnijski jezik, ki je izpričan na napisu iz 6. stoletja pr. n. št., odkritem leta 1885 na grškem otoku Lemnos, verjetno pa je bila etruščanščini sorodna tudi retijščina, predindoevropski jezik antične Italije. Nemški jezikoslovec Helmut Rix (1998) je za omenjene tri jezike uvedel poimenovanje tirenski jeziki. Skupina tirenskih jezikov sicer velja za izolirano, saj zanjo ni dokazano, da bi bila sorodna s katero koli drugo jezikovno skupino.

Poleg posameznih besed in lastnih imen je etruščanski jezik še danes nerazumljiv. Kljub temu pa sta glasoslovje in besedotvorje pojasnjena.

Nekaj značilnosti etruščanskega jezika:

  • Ni uporabljal črk b in d, ker ni ločeval zvenečih in nezvenečih zapornikov;
  • Vseboval je aspirate;
  • Glas h so označevali s črko H (eta);
  • Imel je več pripornikov kot grščina;
  • Samoglasniki sredi besed so izginjali;
  • Ni imel samoglasnika o (Rim (sl.) = Ruma (etr.) = Roma (lat.)).
Drugi jeziki
Afrikaans: Etruskers
Alemannisch: Etrusker
asturianu: Etruscos
azərbaycanca: Etrusklar
تۆرکجه: اتروسک‌لار
беларуская: Этрускі
беларуская (тарашкевіца)‎: Этрускі
български: Етруски
brezhoneg: Etrusked
català: Etruscs
corsu: Etruschi
čeština: Etruskové
Чӑвашла: Этрускăсем
Cymraeg: Etrwsciaid
dansk: Etruskere
Deutsch: Etrusker
Ελληνικά: Ετρούσκοι
Esperanto: Etruskoj
español: Etruscos
eesti: Etruskid
euskara: Etruriar
estremeñu: Etruscus
suomi: Etruskit
français: Étrusques
Frysk: Etrusken
galego: Etruscos
עברית: אטרוסקים
hrvatski: Etruščani
magyar: Etruszkok
Հայերեն: Էտրուսկներ
interlingua: Etruscos
Bahasa Indonesia: Etruskan
italiano: Etruschi
ქართული: ეტრუსკები
kurdî: Etrûsk
Latina: Etrusci
Lëtzebuergesch: Etrusker
Lingua Franca Nova: Etrusca (sivilia)
lumbaart: Etrusch
lietuvių: Etruskai
latviešu: Etruski
македонски: Етрурци
Nederlands: Etrusken
norsk nynorsk: Etruskarar
norsk: Etruskere
occitan: Etruscs
polski: Etruskowie
português: Etruscos
română: Etrusci
русский: Этруски
sicilianu: Etruschi
srpskohrvatski / српскохрватски: Etrurci
Simple English: Etruscan civilization
slovenčina: Etruskovia
shqip: Etruskët
српски / srpski: Етрурци
svenska: Etrusker
Kiswahili: Waetruski
Türkçe: Etrüskler
українська: Етруски
vèneto: Etruschi
Tiếng Việt: Văn minh Etrusca