Erozija

Erozija prsti
NegevWadi2009.JPG

Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja. Erozija sledi denudaciji, ko se površinsko spiranje spremeni v tokovno, zaradi česar pride do razjedanja in ne več ploskovnega odnašanja površja. Sodi med eksogene površinotvorne procese, saj za razliko od endogenih (npr. vulkanski izbruhi) znižuje zemeljsko površje. Četudi erozija mnogokrat poteka vkup s preperevanjem, je treba ta pojma razlikovati, saj slednji pomeni razpadanje kamnine in nastajanje prsti, prvi pa odnašanje prsti. Erozija je pomemben naravni proces, danes pa je mnogokrat povečan zaradi človekove aktivnosti in kot tak škodljiv; na tak način ga največkrat povzroča krčenje gozdov, prekomerna pašnja in gradnja prometnih poti. Problem erozije človek skuša odpravljati z gradnjo teras in pogozdovanjem.

Določena stopnja erozije je naravna in pomembna za zdrav ekosistem. Tako se npr. prod neprestano premika s pomočjo vodnih tokov. Če pa je odnašanje tega preveliko, lahko pride do težav, kot je mašenje tokov, onesnaževanje čistih voda s sedimenti in posledično zmanjševanje kvalitete vode ter rodnosti prsti.

Vzroki

Dejavniki, ki povzročajo različne stopnje erozije prsti, so različni in največkrat hkratni. Najpomembnejši med njimi so nagnjenost površine, struktura prsti, količina padavin ter prekritost površja z rastlinsko preprogo, skalovjem idr.

Prvi trije dejavniki so največkrat nespremenljivi: v načelu bo ob isti rastlinski preprogi hitreje odnašalo prst, na katero pade velika količina padavin, ki je peščena ali muljasta ter leži na bolj nagnjenem površju. Zaradi tega je bržkone najpomembnejši in spremenljiv dejavnik rastlinska preproga površine, ki s svojim podzemnim delom močno veže prst. Ko požar ali gradnja ceste oziroma sečnja gozdov počisti rastlinstvo, je možnost odnosa materiala močno povečana.

Poseben dejavnik pri povečani eroziji so ceste, ki poleg uničenja rastlinske preproge povzročijo tudi izsuševanje tal, saj preprečujejo vpijanje deževne vlage. Bolj neoporečne so ceste z veliko vsebnostjo kamna in t. i. “hidrološko nevidne” ceste, ki skoraj ne zadržujejo vode.

Ena najobsežnejših erozij se dogaja na Kitajskem v sredinskem toku Rumene reke in zgornjem toku reke Jangce. Rumena reka tako vsako leto odplavi v morje preko 1,6 milijarde ton sedimenta.

Znanost o materialih erozijo definira kot odstopanje površinskih materialov zaradi stalnih mehaničnih poškodb, ki jih povzročajo največkrat strgalni (abrazivni) delci v gibajoči se tekočini.

Drugi jeziki
Afrikaans: Erosie
aragonés: Erosión
العربية: تعرية
asturianu: Erosión
azərbaycanca: Eroziya
беларуская: Эрозія (геалогія)
български: Ерозия
brezhoneg: Krignerezh
bosanski: Erozija
català: Erosió
čeština: Eroze
Cymraeg: Erydiad
dansk: Erosion
Ελληνικά: Αποσάθρωση
English: Erosion
Esperanto: Erozio
español: Erosión
eesti: Erosioon
euskara: Higadura
فارسی: فرسایش
suomi: Eroosio
français: Érosion
Gaeilge: Cnaí
galego: Erosión
Avañe'ẽ: Yvysyry
עברית: סחיפה
हिन्दी: अपरदन
hrvatski: Erozija
Kreyòl ayisyen: Ewozyon
հայերեն: Էրոզիա
Bahasa Indonesia: Erosi
íslenska: Rof
italiano: Erosione
日本語: 侵食
Patois: Iruojan
ქართული: ეროზია
қазақша: Эрозия
한국어: 침식
Lëtzebuergesch: Erosioun
Limburgs: Erosie
lietuvių: Erozija
latviešu: Erozija
Basa Banyumasan: Erosi
македонски: Ерозија
Bahasa Melayu: Penghakisan
Nederlands: Erosie
norsk nynorsk: Erosjon
norsk: Erosjon
occitan: Erosion
polski: Erozja
português: Erosão
Runa Simi: Allpa chinkari
română: Eroziune
Scots: Erosion
srpskohrvatski / српскохрватски: Erozija
Simple English: Erosion
slovenčina: Erózia
shqip: Abrazioni
српски / srpski: Ерозија
svenska: Erosion
Kiswahili: Mmomonyoko
Tagalog: Erosyon
Türkçe: Erozyon
українська: Ерозія
Tiếng Việt: Xói mòn
Winaray: Pagtuno
中文: 侵蚀作用
Bân-lâm-gú: Chhim-si̍t