Druga križarska vojna

Druga križarska vojna
Del križarskih vojn
Asia minor 1140.jpg
Križarske države okrog leta 1140.
Datum1145-1149
PrizoriščeIberski polotok, Bližnji vzhod, Anatolija, Egipt
IzidNa Bližnjem vzhodu prepričljiva zmaga Seldžukov, na Iberskem polotoku osvojitev Lizbone. Pokristjanjevanje Slovanov v vzhodni Evropi se je končalo samo z opustošenjem njihovega ozemlja in pokolom prebivalstva.
Ozemeljske
spremembe
Status quo ante bellum
Udeleženci
KrižarjiSaraceni
Poveljniki
Armoiries de Jérusalem.svg Melisenda Jeruzalemska
Armoiries de Jérusalem.svg Baldvin III. Jerusalemski
Armoiries Tripoli.svg Rajmond II. Tripolski
Armoiries Bohémond d'Antioche.svg Rajmond Poitierski
Palaiologos-Dynasty-Eagle.svg Manuel I. Komnen
Armoiries Héthoumides.svg Toros II. Armenski
PortugueseFlag1143.svg Alfonz I. Portugalski
Castile Arms.svg Alfonz VII. Leónski
Holy Roman Empire Arms-single head.svg Konrad III. Nemški
Steiermark Wappen.svg Otokar III. Štajerski
Arms of the Kings of France (France Ancien).svg Ludvik VII. Francoski in Eleonora Akvitanska
Blason Nord-Pas-De-Calais.svg Thierry Flandrski
Royal Arms of England (1154-1189).svg Štefan Angleški
Blason duche fr Normandie.svg Godfrej V. Anžujski
Mesud I.
Aragon-Sicily Arms.svg Rogerij II. Sicilski
Flag of Almohad Dynasty.svg Tašfin Ibn Alibr
Flag of Almohad Dynasty.svg Ibrahim ibn Tašfin
Flag of Almohad Dynasty.svg Ishaq ibn Ali
Flag of Almohad Dynasty.svg Abd al-Mu'min
Flag of Jihad.svg Imad ad-Din Zengi
Flag of Jihad.svg Saif ad-Din Gazi I.
Flag of Afghanistan (1880–1901).svg Al-Muqtafi
Rectangular green flag.svg Al-Hafiz
Moč
Nemci: 20.000 mož[1]
Francozi: 15.000 mož[2]

Druga križarska vojna (1147-1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo. Začela se je leta 1145 kot odgovor krščanske Evrope na padec Grofije Ed

se, ki jo je med prvo križarsko vojno (1095-1099) leta 1098 ustanovil Baldvin Bouillonski.

Drugo križarsko vojno je razglasil papež Evgen III. v svoji buli Quantum praedecessores, ki jo je objavil 1. decembra 1145. Vojno naj bi vodila kralja Ludvik VII. Francoski in Konrad III. Nemški s pomočjo številnih pomembnih evropskih plemičev.

Vojski obeh kraljev sta preko Evrope hodili ločeno. Na poti skozi Bizantinsko cesarstvo ju je zaradi slabih izkušenj iz prve križarske vojne nekoliko oviral cesar Manuel I. Komnen, v Anatoliji pa so zatem vsako vojsko posebej porazili Turki Seldžuki. Glavni zahodnokrščanski vir Odo Deuilski in sirski krščanski viri trdijo, da je Manuel skrivoma oviral njihov pohod, predvsem v Anatoliji, in je premišljeno nagovoril Turke, naj jih napadejo. Ludvik in Konrad sta z ostanki svojih vojsk uspela priti do Jeruzalema in se nato leta 1148 udeležiti politično zgrešenega napada na Damask.

Drugi križarski pohod je doživel popoln polom, velika zmaga muslimanov pa je nazadnje pripeljala do padca Jeruzalema (1187) in tretje križarske vojne (11891192).

Edini uspeh v drugi križarski vojni se ni zgodil na Bližnjem vzhodu, pač pa na Portugalskem. Križarji iz Flandrije, Frizije, Normandije, Anglije, Škotske in delno iz Nemčije, ki so namesto po kopnem potovali po morju, so se mimogrede ustavili na Portugalskem in leta 1147 pomagali osvojiti Lizbono.

Drugi jeziki
aragonés: Segunda cruzata
català: Segona Croada
Ελληνικά: Β΄ Σταυροφορία
español: Segunda cruzada
Bahasa Indonesia: Perang Salib Kedua
日本語: 第2回十字軍
Bahasa Melayu: Perang Salib Kedua
Nederlands: Tweede Kruistocht
norsk nynorsk: Det andre krosstoget
português: Segunda Cruzada
română: Cruciada a doua
srpskohrvatski / српскохрватски: Drugi križarski rat
српски / srpski: Други крсташки рат