Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτικὸϛ: dialektikos - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor) ) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do ontološkega (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s Heglovim objektivnim idealizmom ter nadaljnjo izpeljavo z Marxovim dialektičnim materializmom.

Izhodiščne opredelitve dialektike:

  1. V antični Grčiji je bila to oblika razpravljanja, nekakšna igra, pri kateri so zastavljali vprašanja in nanje večinoma odgovarjali z da ali ne. Dialektika je tudi veščina diskurza, pri katerem se potrjujejo ali zavračajo predpostavke in sogovorniki na tak način odkrivajo resnico. Zgodnji klasični filozofski teksti so uporabljali dialoge kot dramatično sredstvo predajanja idej. Dve ali več oseb s poklicnim, etičnim ali življenjskim prepričanjem sodelujejo v pogovoru z osebo, ki ima prepričanje, ki ni povsem običajno za sogovornika.
  2. V srednjem veku dialektika ni več pomemben del filozofske šole, je pa pomemben del šolanja mladine, tako da sv.Avguštin še uporablja dialoge kot način prenašanja idej. To pa je vedno manj običajno, večina filozofije se naslanja na Aristotela in tako večinoma le razporejajo in urejajo že obstoječe znanje v notranje logično besedilo in notranje logično sklepanje. Na podoben način se lotevajo tudi tem, kjer se lotevajo abstraktnih idej, torej so nasprotovanja izražena v piscu samem.
  3. Kant je o dialektiki spregovoril v delu Kritika čistega razuma, v katerem je omenjal transcedentalno dialektiko, kar je uporabil v kontekstu iluzij, ki ogrožajo človeški razum. Dialektika je v tem pomenu napačno razumevanje oziroma razmišljanje, pri čemer razum doseže neutemeljeno trditev o sebi (self), o svetu in o Bogu.
  4. Hegel je dialektiko razumel kot proces, medsebojno nasprotovanje med tezo in antitezo, ki teži k razrešitvi oziroma sintezi. Slednja predstavlja stadij, v katerem sta oba elementa še vedno prisotna, toda medsebojno pomirjena.

Prvotni pomen dialektike je bil torej drugačen, kot so jo kasneje razumeli številni filozofi. V antični Grčiji je bila to nekakšna veščina odkrivanja protislovij in razreševanja le-teh. Že Heraklit Mračni in Aristotel, kasneje pa tudi Nikolaj Kuzanski (zlasti v njegovem učenju Coincidentia oppositorum), Francis Bacon, Descartes, Spinoza, Leibniz, Kant in Hegel so imeli povsem drugačno razumevanje dialektike, ki po njihovem postane razumevanje splošnih zakonitosti menjanja, razvoja in nasprotij znotraj zgodovinskih sklopov, pa tudi spoznavni proces celotne ontološke strukture sveta. Hegel jo je razglasil za absolutno metodo spoznanja totalnosti. Zaradi nasprotujočih razlag same dialektike se to področje vedno misli v celoti na novo.

Pomemben del antične dialektike diskurza povzema Bertrand Russell kot uravnavanja javnega diskurza.

Heglova dialektika

Hegel je dialektiko, ki so jo poznali tudi drugi filozofi, povzdignil in ji dal status načela zgodovinske razlage. Hegelova dialektika je običajno predstavljena s tremi elementi oziroma stopnjami razvoja. Prva je teza, ki spodbudi reakcijo, antitezo, katera vsebuje negacijo teze. Rezultat nasprotja med obema je sinteza.

V delu Logika, na primer, opisuje dialektiko obstoja: obstoj predstavi kot čisti Sein, vendar je le-ta, če ga pogledamo pod drobnogledom, enak Nicht. Ko ugotovimo, da se tisto, kar obstaja, v istem času spreminja v nič, sta Sein in Nicht združena v Desein.

Za Hegla je bila vsa zgodovina dialektika in vsa večja obdobja so se razvijala po tem modelu.

Drugi jeziki
Afrikaans: Dialektiek
Alemannisch: Dialektik
አማርኛ: ዳያሌክቲክ
aragonés: Dialectica
العربية: جدلية
asturianu: Dialéutica
azərbaycanca: Dialektika
تۆرکجه: دیالکتیک
башҡортса: Диалектика
Boarisch: Dialektik
беларуская: Дыялектыка
беларуская (тарашкевіца)‎: Дыялектыка
български: Диалектика
brezhoneg: Daelerezh
bosanski: Dijalektika
català: Dialèctica
нохчийн: Диалектика
کوردی: دیالێکتیک
čeština: Dialektika
Cymraeg: Dilechdid
dansk: Dialektik
Deutsch: Dialektik
Ελληνικά: Διαλεκτική
English: Dialectic
Esperanto: Dialektiko
español: Dialéctica
eesti: Dialektika
euskara: Dialektika
فارسی: دیالکتیک
français: Dialectique
galego: Dialéctica
עברית: דיאלקטיקה
Fiji Hindi: Dialectic
hrvatski: Dijalektika
magyar: Dialektika
հայերեն: Դիալեկտիկա
Bahasa Indonesia: Dialektik
Ilokano: Dialektiko
íslenska: Þrætubók
italiano: Dialettica
日本語: 弁証法
ქართული: დიალექტიკა
Qaraqalpaqsha: Dialektika
한국어: 변증법
kurdî: Diyalektîk
Кыргызча: Диалектика
Latina: Dialectica
Lingua Franca Nova: Dialetica
Limburgs: Dialektiek
lietuvių: Dialektika
latviešu: Dialektika
македонски: Дијалектика
монгол: Диалектик
မြန်မာဘာသာ: ဒိုင်ယာလက်တစ်
Nederlands: Dialectiek
norsk nynorsk: Dialektikk
norsk: Dialektikk
occitan: Dialectica
ਪੰਜਾਬੀ: ਵਿਰੋਧਵਿਕਾਸ
polski: Dialektyka
Piemontèis: Dialética
پنجابی: ڈایالیکٹک
português: Dialética
română: Dialectică
русский: Диалектика
русиньскый: Діалектіка
саха тыла: Диалектика
Scots: Dialectic
سنڌي: جدليات
srpskohrvatski / српскохрватски: Dijalektika
Simple English: Dialectic
slovenčina: Dialektika
shqip: Dialektika
српски / srpski: Дијалектика
svenska: Dialektik
Kiswahili: Upembuzi
Türkçe: Diyalektik
татарча/tatarça: Диалектика
українська: Діалектика
اردو: جدلیات
oʻzbekcha/ўзбекча: Dialektika
Tiếng Việt: Biện chứng
Winaray: Dialektiko
吴语: 辩证法
მარგალური: დიალექტიკა
ייִדיש: דיאלעקטיק
Vahcuengh: Bienhcingqfap
中文: 辩证法
文言: 辯證法
Bân-lâm-gú: Piān-chèng
粵語: 辯證法