Džizja

Džizja (arabsko جزية‎ DIN ǧizyah, IPA dʒizja, osmansko turško cizye) je bil davek (glavarina), ki so ga morali po islamskem šeriatskem pravu enkrat letno plačati zdravi nemuslimanski moški državljani (kristjani in Judje), sposobni za opravljanje vojaške službe.[1] Starejši državljani, ženske, otroci, invalidi in moški, za katere so veljale določene izjeme,[2][3] davka niso plačevali. V Al Andaluzu, na primer, je davek znašal en dinar letno.

Za muslimanske vladarje je džizja pomenila materialni dokaz, da se nemuslimani podrejajo državi in njenim zakonom, "kot so se podrejali in plačevali davke v prejšnjih režimih".[4] V zameno so lahko nemoteno prakticirali svojo vero, uživali delno notranjo avtonomijo in imeli državno zaščito pred zunanjim agresorjem, ker so bili izvzeti iz služenja vojaškega roka in zakata, ki sta bila za muslimanske državljane obvezna.[5][3]

  • sklici

Sklici

  1. H.N. Kennedy (2004). The Prophet and the Age of the Caliphates. Longman. str. 68. 
  2. S. Alam, Articulating Group Differences: A Variety of Autocentrisms, Journal of Science and Society, 2003.
  3. 3,0 3,1 A.Y. Ali (1990), The Holy Quran, Medina: King Fahd Holy Qur-an Printing Complex, str. 507.
  4. C. Cahen, Jizya, Encyclopedia of Islam.
  5. J.L. Esposito, Islam the Straight Path, Oxford University Press, 1. januar 1998, str. 34.
Drugi jeziki
العربية: جزية
مصرى: جزيه
অসমীয়া: জিজিয়া
azərbaycanca: Cizyə
башҡортса: Жизйә
български: Джизие
català: Jizya
čeština: Džizja
dansk: Jizya
Deutsch: Dschizya
English: Jizya
español: Yizia
فارسی: جزیه
suomi: Jizya
français: Djizîa
Gaeilge: Jizya
עברית: ג'יזיה
हिन्दी: जज़िया
Bahasa Indonesia: Jizyah
italiano: Jizya
日本語: ジズヤ
ქართული: ჯიზია
한국어: 지즈야
latviešu: Džizja
Bahasa Melayu: Jizyah
Nederlands: Djizja
norsk: Jizya
ਪੰਜਾਬੀ: ਜਜ਼ੀਆ
polski: Dżizja
português: Jizia
română: Jizia
русский: Джизья
Simple English: Jizya
shqip: Xhizje
српски / srpski: Џизија
svenska: Jizya
தமிழ்: ஜிஸ்யா
Türkçe: Cizye
українська: Джизія
اردو: جزیہ
oʻzbekcha/ўзбекча: Jizya
中文: 吉茲亞