Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741 - 1748).

Bavarska, Prusija, Francija in Španija so po smrti cesarja Karla VI. poskušale izkoristiti domnevno nemoč njegove naslednice, Marije Terezije, za uveljavljanje svojih interesov. Vendar je mladi vladarici uspelo ob dokaj medli podpori Velike Britanije, v odločilnih trenutkih pa z iskreno pomočjo Madžarov in Hrvatov, predvsem pa s svojo neomajno odločnostjo, monarhijo obraniti. V veliko pomoč ji je bila tudi neenotnost in sebičnost napadalcev. Vojna se je iz Šlezije in Češke (prva in druga šlezijska vojna) razširila v Porenje, severno in srednjo Italijo ter na Nizozemsko in s svojimi vplivi segla celo v Anglijo (podpora drugi jakobitski vstaji) in na kolonialna ozemlja v Severni Ameriki in Indiji. V vojni so sodelovale skoraj vse evropske države. Z mirom v Aachnu je bilo Mariji Tereziji priznano nasledstvo v habsburških dednih deželah, vendar je morala Prusiji odstopiti večji del Šlezije, Filipu Parmskemu prepustiti vojvodine Parmo, Piacenzo in Guastallo, ter sardinskemu kralju več ozemelj v zahodni Lombardiji.

Bitka pri Fontenoyu, 11. maja 1745. Pierre L'Enfant olje na platnu.
Drugi jeziki
Bahasa Indonesia: Perang Penerus Austria
srpskohrvatski / српскохрватски: Rat za austrijsko nasljedstvo