Armenski genocid

Armenski genocid je skupno ime za dve obdobji, v katerem je vojska Otomanskega cesarstva na ozemlju današnje vzhodne Turčije pobila in izselila veliko število Armencev, s čimer je na tem ozemlju izumrla zahodna armenščina.

Prvi pokol Armencev

Leta 1890 je v Otomanskem cesarstvu živelo 2,5 milijona Armencev, od katerih jih je bila večina vernikov armenske katoliške ali armenske pravoslavne cerkve. Rusija je Armence vzpodbujala v njihovih zahtevah po avtonomiji, saj je želela oslabiti Otomanski imperij, da bi zavzela Konstantinopel. Čeprav je avtonomistično gibanje hitro raslo, je bil Abdul-Hamid odločen obdržati nadzor.

Otomanska vlada je vzpodbujala protiarmenska čustva med Kurdi, ki so bili sosedi Armencev, zaradi česar in zaradi povišanja davkov, so Armenci začeli vstajo. Otomanske vojaške ter kurdske paravojaške enote so leta 1894 pobile na tisoče Armencev in požgale več vasi. Dve leti pozneje so Armenski revolucionarji zasedli Otomansko banko v Istanbulu, da bi pritegnili pozornost mednarodne javnosti. Združbe predvsem Muslimanskih Turkov so nato pobile 50.000 Armencev. Raven vpletenosti otomanske vlade v te združbe ni dobro znana in je stvar razprave.

Drugi jeziki
العربية: مذابح الأرمن
беларуская: Генацыд армян
Esperanto: Armena genocido
hornjoserbsce: Genocid Armenjanow
Bahasa Indonesia: Genosida Armenia
Basa Jawa: Genosida Armenia
Lëtzebuergesch: Armenesche Vëlkermuerd
македонски: Ерменски геноцид
Bahasa Melayu: Genosid Armenia
Nederlands: Armeense genocide
srpskohrvatski / српскохрватски: Armenski genocid
Simple English: Armenian Genocide
татарча/tatarça: Ärmännär genotsidı
українська: Геноцид вірмен
Tiếng Việt: Diệt chủng Armenia